Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (7.776-7.800)



  1.      kamníšče  tudi kameníšče -a s (í) ekspr. s kamenjem pokrit svet: kraško kamnišče // večji kup kamenja: od hiše je ostalo le kamnišče
  2.      kamnít  tudi kamenít -a -o prid. () ki je iz kamna: kamnit most, steber; kamnita miza; strme kamnite stopnice; pren., ekspr. kamnito srce // ki ima veliko kamenja: voz je zdrsel po kamnitem pobočju; svet je zelo kamnit kamníto tudi kameníto prisl.: kamnito trda pest
  3.      kamníten  tudi kameníten -tna -o prid. () ki je iz kamna: kamniten most; kamnitna klop, miza; kamnitne stopnice / kamniten svet kamnit
  4.      kamníti  -ím in kameníti -ím nedov. ( í) ekspr. povzročati negibnost, togost: strah je kamnil ljudi / bolečina mu kamni srce
  5.      kamnítost  tudi kamenítost -i ž () lastnost, značilnost kamnitega: kamnitost kraških tal
  6.      kamno...  ali kámno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na kamen: kamnolom, kamnosek, kamnoseški; kamnotisk, kamnotiskar
  7.      kamnokràs  in kamnokrás tudi kamenokràs in kamenokrás -ása m ( á; ) bot. nizka gorska rastlina z drobnimi vijoličastimi cveti, Petrocallis: goste blazinice kamnokrasa
  8.      kamnokréč  tudi kamenokréč -a m (ẹ̑) bot. blazinasta ali rušnata gorska rastlina s posameznimi ali v latasto socvetje združenimi cveti, Saxifraga: nasršeni, skorjasti kamnokreč
  9.      kamnolòm  -ôma m ( ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi kamen: delati v kamnolomu; izčrpan, opuščen kamnolom / granitni kamnolom
  10.      kamnolómec  -mca m (ọ̑) kdor dela v kamnolomu: služil si je kruh kot kamnolomec / klesarji in kamnolomci
  11.      kamnolómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kamnolomce ali kamnolom: kamnolomski delavec, mojster ♦ obrt. kamnolomski sveder
  12.      kamnomèt  -éta m ( ẹ́) 1. grad. plast večjih kamnov za utrditev brega, nasipa, opornika: narediti, položiti kamnomet 2. v starem in srednjem veku vojaška priprava za metanje kamenja
  13.      kamnorèz  in kamnoréz -éza m ( ẹ́; ẹ̑) redko kamnosek: kamnorez je izdelal več nagrobnih spomenikov // brusilec (dragih, poldragih kamnov): kamnorez in draguljar
  14.      kamnorézec  -zca m (ẹ̑) redko kamnosek: dalmatinski kamnorezci // brusilec (dragih, poldragih kamnov): znan kamnorezec
  15.      kamnosèk  in kamnosék -éka m ( ẹ́; ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z obdelovanjem, oblikovanjem kamna: kamnosek je zbrusil marmorno ploščo in vklesal napis; palačo gradijo najboljši zidarji in kamnoseki
  16.      kamnoséški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kamnoseke ali kamnoseštvo: kamnoseški delavec, mojster / kamnoseška obrt / kamnoseško podjetje ♦ teh. kamnoseška žaga
  17.      kamnoséštvo  -a s (ẹ̑) kamnoseška obrt: učiti se kamnoseštva / temelji hiše pričajo o visoki stopnji takratnega kamnoseštva / opustiti kamnoseštvo opravljanje kamnoseškega poklica
  18.      kamnotísk  -a m () um. grafična tehnika, pri kateri se risba na kamnito ploščo odtiskuje s ploskim tiskom; litografija: stiskalnica za kamnotisk // odtis v tej tehniki: barvni kamnotisk
  19.      kámnotiskár  -ja m (ā-á) kdor dela litografije; litograf: kamnotiskar mu je izdelal vizitke
  20.      kamnotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) geol. nanašajoč se na nastajanje kamna, kamnine: te korale so kamnotvorne / kamnotvorni procesi
  21.      kamnovŕt  tudi kamenovŕt -a m () zool. 1. majhna morska školjka z belo lupino, ki si zvrta rov v kamen, Saxicava rugosa: rovi kamnovrtov 2. podolgovata morska školjka z lupinama brez sklepov, ki si zvrta rov v kamen ali les; zavrtač
  22.      kámoli  prisl. () zastar. kaj šele: junak romana ne vzbuja niti zanimanja, kamoli sočustvovanje
  23.      kámor  prisl. () navadno s členkom izraža poljubnost usmerjenosti: želi si stran, kamor si že bodi; lastovke so sedale na žlebove ali kamor že / piše se tudi brez vejice udari, naj pade kamor hoče; prim. kamorkoli
  24.      kámor  vez. () v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: šla sva, kamor je kazal kažipot; ni tam, kamor sem ga postavil / to je črta, do kamor seže povodenj do katere; ni mogel na univerzo, kamor ga je mikalo ∙ vznes. nima, kamor bi glavo položil nima kje stanovati, prespati // za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege tega kraja: povsod, kamor je prišel, so ga lepo sprejeli; ekspr.: kamor pogledaš, sama voda; ne boš več hodil z doma, kadar in kamor te bo volja
  25.      kamóra  -e ž (ọ̑) nekdaj tajna teroristična organizacija v Neaplju: mafija in kamora sta strahovali ljudi

   7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826 7.851 7.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA