Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (77.751-77.775)


  1.      žájbljevec  -vca m (á) 1. žajbljev med: jesti žajbljevec 2. knjiž., redko žajbelj: utrgati list žajbljevca ♪
  2.      žájfa  -e ž (ȃ) nižje pog. 1. milo: umiti se z žajfo; kos žajfe / dve žajfi dva kosa mila 2. slabš. po okusu milu podobna jed: ta sir je žajfa, se je skremžil ♪
  3.      žájfnica  -e ž (ȃ) nižje pog. milnica: oprati v žajfnici; umiti mizo z žajfnico ♪
  4.      žakar  -ja in -a in žakard tudi jacquard -a [žakár] m (ȃ) tekst. 1. naprava na statvah, pletilnem stroju za izdelavo tkanin, pletenin z bogatimi, velikimi vzorci: tkati z žakarjem 2. vzorčasta tkanina, tkana na žakarskih statvah; žakarska tkanina: tkati žakar; neskl. pril.: žakar tkanina žakarska tkanina ♦ papir. žakar lepenka žakarska lepenka ♪
  5.      žakarski  in žakardski tudi jacquardski -a -o [žaká-] prid. (ȃ) nanašajoč se na žakar: žakarska tkalnica / žakarski vzorec bogat, velik vzorec, tkan, pleten z žakarjem; žakarska karta luknjan kos kartona, ki se vstavi v žakar za določanje dviganja in spuščanja osnovnih niti pri tkanju vzorcev; žakarske statve statve z žakarjem; žakarska tkanina vzorčasta tkanina, tkana na žakarskih statvah ♦ papir. žakarska lepenka trdna, močno stisnjena lepenka za žakarske karte žakarsko in žakardsko tudi jacquardsko prisl.: žakarsko tkano blago ♪
  6.      žákelj  -klja m (á) pog. vreča: zavezati žakelj; stresti žito iz žaklja; nesti kaj v žaklju; raztrgan žakelj / oprtati si težek žakelj / kupiti žakelj moke; dati konju žakelj sena ● pog., evfem. držati žakelj biti soudeležen pri kraji, ropu; zastar. dati hišo v žakelj ometati jo; pog. dati koga v žakelj premagati koga, biti boljši od koga; pog. ženska, oblečena v žakelj v vrečasto krojeno obleko; pog. jemati iz skupnega žaklja iz skupne blagajne, skupnega sklada; pog. ko je bil žakelj prazen, sta šla narazen ko ni bilo več zaloge, imetja; ekspr. kupiti, vzeti mačka v žaklju kupiti, dobiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl; pog. prazen žakelj ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro ♪
  7.      žákeljc  -a [kǝl] m (ȃ) star. vrečka: sešiti žakeljc / žakeljc cekinov ♪
  8.      žákeljček  -čka [kǝl] m (ȃ) pog. vrečka: izprazniti žakeljček / nabrati žakeljček lešnikov ♪
  9.      žakeríja  tudi jacqueríja -e [žake-] ž (ȋ) 1. zgod. kmečki upor v Franciji leta 1358: sodelovati v žakeriji 2. v francoskem okolju kmečki upor sploh: revolucionarna buržoazija je podpirala žakerije ♪
  10.      žakét  -a m (ẹ̑) 1. obl. daljši slavnostni moški suknjič, v pasu zožen, zadaj visoko preklan, z zaokroženim spodnjim robom: obleči žaket; črn žaket; gospod v žaketu in s cilindrom 2. knjiž., redko (ženska) jopa: dekle v žaketu ♪
  11.      žákljič  -a m (ā) nar. vrečka: napolniti žakljič / porabiti žakljič moke ♪
  12.      žál 1 -a m (ȃ) knjiž., redko peščena (morska) obala: valovi pljuskajo na žal / morski žal ♪
  13.      žál 2 -a [tudi žau̯] m (ȃ) zastar. žalost: njegov žal izvira iz razočaranj / reči v tonu iskrenega žala obžalovanja ♪
  14.      žál  -i [tudi žau̯] ž (ȃ) zastar. 1. žalost: žal jo je minila; bridka žal / vzdihovati v žali / odpotoval je ne brez žali obžalovanja 2. žalna obleka: v žal oblečena ženska ● zastar. sovražil ga je, žali pa mu ni prizadeval žalega ♪
  15.      žàl  [žau̯] prid. neskl. (ȁ) v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga: nikoli mu ni rekla žal besede; kljub nagajanju v njem ni bilo žal misli ♪
  16.      žàl  [žau̯] prisl. (ȁ) 1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega: najprej je bil surov, potem mu je bilo pa žal; žal mu je, da ga je udaril; iz srca, neizmerno, zelo mu je žal za vse hudo, ki ga je povzročil / kot opravičilo ne bom več tega storil, žal mi je // izraža nezadovoljstvo, prizadetost zaradi česa sploh: še žal mu bo, če ne bo šel; žal jim je, da prireditev ni uspela; zaradi izgube pri stavi mu ni žal; ekspr. žal mu je, kolikor ima las na glavi, da avtomobila ni prodal zelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža žalost, sočutje s kom zaradi njegovih težav, neprijetnosti: žal mu je fanta, ki je tako osamljen; njemu nikogar ni žal / žal mu je rož, ki se bodo posušile // v zvezi z za izraža nezadovoljstvo, pridržek ob porabi, uporabi, dajanju česa: žal mu je časa za potepanje; za knjige mu ni žal denarja; žal mu je stroškov za zdravljenje / žal mu je avtomobila za tako pot // v zvezi s po, za izraža boleče čustvo zaradi odsotnosti, izgube česa: zapustil jih je, pa ni bilo nikomur žal po njem; izgubili so psa, še zdaj jim je žal za njim 3. z oslabljenim pomenom izraža prizadetost, nezadovoljstvo ob povedanem: bal se je, da bo zbolel. Žal so se slutnje uresničile; to, kar pravite, je žal resnično / v medmetni rabi: naj gre kdo drug, on, žal, zdaj nima časa; boš šel z nami? Žal, ne morem ♪
  17.      žalár  -ja m (á) nar. severovzhodno kajžar ♪
  18.      žále  žál ž mn. (á ȃ) knjiž. pokopališče: pokopali so ga na domačih žalah; žale župne cerkve / pokojnika bodo pripeljali z Žal na pokopališče na Viču ♪
  19.      žálec  -lca [u̯c in lc] m (á) nar. vzhodnoštajersko želo: čebela ima žalec ♪
  20.      žálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izraža, kaže žalovanje zaradi smrti koga: žalna glasba, koračnica; žalna seja, slovesnost / žalni rob časopisa, pisma črn rob kot znamenje žalovanja; knjiž. žalni sprevod pogrebni sprevod; žalni trak trak, ki se nosi na rokavu, reverju kot znamenje žalovanja; žalna knjiga knjiga, v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav; žalna mapa mapa, v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti koga; žalna obleka črna obleka, ki jo nosijo najbližji sorodniki umrlega; žalna zastava kos črne tkanine na drogu kot znamenje žalovanja ♦ filat. žalna znamka znamka v temnih barvah z žalnim robom, izdana ob smrti uglednega državnika; obrt. žalni aranžma skupek cvetlic, pokončno zataknjenih v mah, gobo, za na grob, h krsti // ki izraža, kaže žalovanje zaradi česa sploh: žalni psalmi 2. zastar. sočuten: biti žalnega srca / žalen pogled ♪
  21.      žáli  -a -o prid. (ȃ) 1. knjiž., v zvezi z beseda, misel ki vsebuje, izraža negativen, odklonilen odnos do koga: reči komu žalo besedo; v njegovem srcu ni žale misli 2. star. žalosten: žali spomin / žali glasovi / izvedeti žalo vest; sam.: nič žalega mu ni rekel; pazi, da mu ne naredijo kaj žalega hudega ♪
  22.      žálibóg  prisl. (ȃ-ọ̑) star. žal, na žalost: bolezen je žalibog neozdravljiva / v medmetni rabi: žalibog, res je tako; tega nam, žalibog, ni treba dokazovati ♪
  23.      žálibóže  prisl. (ȃ-ọ̄) zastar. žal, na žalost: te lepe navade žalibože ni več / v medmetni rabi žalibože, svarilo ni zaleglo ♪
  24.      žálik žêna  žálik žêne ž (á-é) etn., po ljudskem verovanju mladi ženski podobno bitje s čarovno močjo, ki pomaga ubogljivim radodarnim ljudem in muči vanj zaljubljene moške: v nedostopnem skalovju so živele žalik žene; zaljubiti se v žalik ženo / bele žalik žene ♪
  25.      žalílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na žaljenje: žalilen napad / očitati komu žalilni namen ♪

   77.626 77.651 77.676 77.701 77.726 77.751 77.776 77.801 77.826 77.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA