Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (77.526-77.550)


  1.      zváč  -a m (á) nar. prekmursko moški, ki vabi na gostijo ob poroki: s trakovi okrašen zvač ♪
  2.      zváditi se  -im se dov. (á ȃ) star. sprijateljiti se: sošolci so se kmalu zvadili / fant se je zvadil z dekletom ∙ star. zvadil se je z njegovo ženo ljubezensko, spolno se združil, povezal zvájen -a -o: fant in dekle sta že zvajena ♪
  3.      zvágati  -am dov. (ȃ) pog. stehtati: zvagati jabolka ♪
  4.      zvájati  -am nedov. (ā) knjiž. 1. voditi, speljevati: zvajati ljudi čez nevarno področje / zvajati koga s poti, na napačno pot / zvajati koga v nevarnost 2. zavajati, zapeljevati: zvajati mlada dekleta 3. v zvezi z na omejevati, reducirati: zvajati razpravo na eno temo ♪
  5.      zvalíti  -ím dov., zválil (ȋ í) 1. z valjanjem spraviti a) kam: zvaliti hlode na kup; zvaliti sode v klet; skala se je zvalila po bregu; zvalil se je pod mizo kot vreča b) od kod: zvaliti hlode s tovornjaka; buča se je zvalila z voza 2. ekspr. dati, vsiliti komu kaj težkega, neprijetnega: zvaliti delo drugemu / zvaliti odgovornost s sebe // navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa težkega, neprijetnega: zvaliti dolžnost, odgovornost na druge; zvaliti krivdo na prijatelja; vse delo se je zvalilo nanj / zvaliti skrb za družino na ženina ramena ● ekspr. težek kamen se mu je zvalil s srca rešil se je velike skrbi, nadloge; zvaliti se na klop, posteljo zavaliti se zvalíti se ekspr. hitro, neurejeno priti v velikem številu: v dvorano se je zvalila množica ljudi; prim. izvaliti ♪
  6.      zváljati  -am dov., tudi zvaljájte; tudi zvaljála (á) s premikanjem valja, valjarja po podlagi narediti kaj a) tanko, tanjše: zvaljati jeklo, pločevino; zvaljati testo b) bolj ravno: zvaljati zemljo c) bolj trdno, sprijeto: zvaljati cestišče / zvaljati sukno zváljan -a -o: v plošče zvaljana pločevina; zvaljano testo ♪
  7.      zválnica  -e ž (ȃ) lingv. medmet, s katerim se kliče, poziva: zvalnice in pozdravi ♪
  8.      zválnik  -a m (ȃ) lingv. sklon samostalnika v vlogi ogovora, nagovora: tonemska razlika med zvalnikom in imenovalnikom ♪
  9.      zvalovíti  -ím dov., zvalóvil (ȋ í) vzvaloviti: morje zvalovi / žito je zvalovilo v vetru / veter je zvalovil gladino / s svojo glasbo je zvalovil ljudi; čustveno zvaloviti koga zvalovíti se postati valovit: pločevina se med transportom lahko usloči ali zvalovi zvalovljèn -êna -o: zvalovljena voda ∙ redko zvalovljena pokrajina valovita ♪
  10.      zvánje  -a s (ā) zastar. 1. poklic: spremeniti zvanje 2. poslanstvo: vsak narod ima med narodi svoje zvanje 3. naslov, naziv: dobil je visoko zvanje ♪
  11.      zvár  -a m (ȃ) 1. teh. zvarjeno mesto s snovjo, ki se ob varjenju pretali: pregledati zvare; zgladiti zvar; površina zvara / čelni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki ležita v podaljšku drug drugega v isti ravnini; kotni zvar med stičnima ploskvama varjencev, ki oklepata pravi kot 2. glagolnik od zvariti: zvar polomljenih delov ♪
  12.      zvára  -e ž (ā) nar. 1. skuti podobna snov, pridobljena iz sirotke s segrevanjem: pristaviti sirotko k ognju, da se zvara strdi 2. prekmursko kuhano mleko: piti zvaro ♪
  13.      zvárek  -rka m (ȃ) 1. teh. zvarjenec: čistiti zvarke 2. ekspr. neenotna, sestavljena stvar: kupi žlindrastih zvarkov / pesem je zvarek iz več obrazcev; slab filmski zvarek ♪
  14.      zvárek  tudi izvárek -rka m (ȃ) pijača, ki se pripravi s kuhanjem (zdravilnih) rastlin: piti zvarke; grenek, strupen zvarek / kamilični zvarek; zvarek iz arnike // snov, ki se pripravi s kuhanjem: čarovni zvarek; zeliščni zvarek; mazati se z zvarkom iz hrastovega lubja ∙ ekspr. v teh posodah so kuhali močnik in razne žitne zvarke jedi; prim. izvarek ♪
  15.      zváren  -rna -o prid. (ā) nanašajoč se na zvar: zvarno mesto / zvarni spoj ♪
  16.      zváriti  -im tudi zvaríti -ím tudi izváriti -im tudi izvaríti -ím dov., zváril tudi izváril (ā ȃ; ȋ í) pripraviti kaj s kuhanjem česa: zvariti napoj / zvariti zdravilne rastline // star. skuhati: zvariti čaj / zvariti brinjevec ♪
  17.      zvaríti  -ím dov., zváril (ȋ í) 1. teh. spojiti kovinske, plastične dele s segrevanjem ali pritiskom: zvariti tirnice, žice 2. ekspr. združiti, povezati: zvariti dežele v eno državo zvarjèn -êna -o: veriga z zvarjenimi členki; zvarjen spoj; zvarjena konstrukcija ♪
  18.      zvárjenec  -nca m (ȃ) teh. zvarjen predmet: delati zvarjence za dvigala ♪
  19.      zváti  zóvem nedov., zvál (á ọ́) star. 1. klicati, pozivati: zove nas na boj; zvati na pomoč 2. imenovati: zvali so jo Micka; kako se zove ta gora / zovejo ga krivi prerok ● nar. vzhodno ni odrekel, če so ga zvali prosili; nar. vzhodno zvali so jih v goste vabili zván -a -o: zvani gostje ∙ zastar. uveljavljal je svoj tako zvani življenjski nazor pri omejitvi, negotovosti v izjavi tako imenovani ♪
  20.      zvážati  -am nedov. (ȃ) z vožnjo spravljati skupaj: zvažati material za gradnjo / zvažati pridelke na trg voziti ♪
  21.      zvéčati  -am dov. (ẹ̑) 1. narediti kaj (bolj) veliko: zvečati vrt 2. narediti, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: zvečati davke / zvečati merilo b) glede na možni razpon: zvečati učinkovitost dela c) glede na intenzivnost: pohvala je zvečala njihovo zadovoljstvo zvéčati se 1. postati (bolj) velik: razpoke so se ob potresu zvečale 2. doseči višjo stopnjo a) glede na količino: število štipendij se je zvečalo b) glede na možni razpon: temperatura se je zvečala c) glede na intenzivnost: vsakdanje skrbi so se zvečale zvéčan -a -o: zvečana koncentracija radioaktivnih snovi ♦ muz. zvečani interval interval, pri katerem je zgornji ton kromatično zvišan ali spodnji ton kromatično znižan; zvečani trozvok trozvok, sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in zvečane kvinte ♪
  22.      zvečér  prisl. (ẹ̑) v času od večera do polnoči: zvečer hodi na plesne vaje; zdravila jemlje zjutraj, opoldne in zvečer; danes zvečer me ne bo doma; oglasi se jutri zvečer; začeli bomo zvečer ob osmih; doma je morala biti ob desetih zvečer; bilo je že pozno zvečer ♪
  23.      zvečeríti se  -ím se dov., zvečéril se (ȋ í) brezoseb. preiti iz dneva v večer: ko se je zvečerilo, so se utaborili / medtem se je zvečerilo in zasijale so prve zvezde ♪
  24.      zvečéršnji  -a -e prid. (ẹ̄) star. večeren: zvečeršnji sestanek / zvečeršnje mleko mleko od večerne molže ♪
  25.      zvečeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj (bolj) veliko; večati: zvečevati igrišče 2. delati, da doseže kaj višjo stopnjo a) glede na količino: zvečevati proizvodnjo b) glede na možni razpon: zvečevati pomen dogodka c) glede na intenzivnost: zvečevati upanje na uspeh ♪

   77.401 77.426 77.451 77.476 77.501 77.526 77.551 77.576 77.601 77.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA