Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (7.726-7.750)


  1.      kamelovína  -e ž (í) kamelje meso: kamelovina in zajčevina ♪
  2.      kámen  -mna m (á) 1. trdna snov, iz katere je sestavljena zemeljska skorja: kamen se drobi, se kruši, razpoka; dež izpira kamen; oster, trd kamen; kamen in pesek; gluh kakor kamen popolnoma gluh; molči kot kamen; mrtev kot kamen / izklesati (kip) iz kamna; vklesati, vrezati v kamen / ekspr. kamor se ozreš, povsod sam kamen kamnit, skalnat svet; kamenje / drobljeni, lomljeni kamen; lahki kamen lehnjak; sekira iz kamna kamnita sekira // kos te snovi: metati kamne v vodo; vreči, zagnati kamen; zvaliti kamen s poti; debel, okrogel, težek kamen; pregraja iz kamnov / brusiti, obdelovati kamne / zidal je v glavnem s kamnom uporabljal kamen kot gradbeni material 2. ekspr. kar povzroča veliko skrb, nadlogo: ko je to izvedel, se mu je kamen odvalil od srca; kamen mu leži na duši 3. s prilastkom kos te snovi, pripravljen za določen namen: postaviti brusni kamen; mejni kamen; mlinski kamen za mletje žita, narejen v obliki kolobarja / kilometrski, obcestni kamen; kresilni kamen kremen; nagrobni kamen nagrobnik; okrasni kamen / napisni kamen z vklesanim napisom / kamen modrosti, modrijanov po verovanju alkimistov s katerim se dajo spremeniti nežlahtne kovine v zlato ali srebro 4. v zvezi drag(i) kamen kristal zelo trdih in obstojnih rudnin, ki se uporablja za nakit: razstava dragih kamnov; biseri in dragi kamni / dragi in poldragi kamni / pog. prstan z rdečim kamnom z dragim ali poldragim kamnom rdeče barve ● ekspr. mesto so porušili, da ni ostal (niti) kamen na kamnu popolnoma so ga porušili; ekspr. joka, da bi se je kamen usmilil zelo; ekspr. namesto srca ima kamen je neusmiljen, nesočuten; pog. na grob so mu postavili kamen nagrobnik; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak; bibl. beseda je padla na kamen nauk, nasvet ni imel zaželenega uspeha; nar. mleti na bel(i), na črn(i) kamen mleti tako, da se pridobiva bela, črna moka; star. hudičev kamen kamenček iz srebrovega nitrata za izžiganje ran ali divjega mesa; lapis; ekspr. preizkusni kamen česa, za kaj kar služi za presojanje uspešnosti, pravilnosti, resničnosti česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo; ekspr. kamen spotike s čimer ljudje niso zadovoljni, kar kritizirajo; žarg., um. razstava kamna umetniških izdelkov iz kamna; ekspr. imeti srce iz kamna biti neusmiljen, nesočuten; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari ◊ agr. vinski kamen usedlina, ki se nabira na notranji strani soda; arheol. votivni kamen s posvetilnim napisom; med. ledvični kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki je v seču; zobni kamen; obrt. preizkusni kamen kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; rel. kropilni kamen kamnita posoda za blagoslovljeno vodo, nameščena v cerkvi pri vhodu; krstni kamen kamnita posoda s krstno vodo za krščevanje; strojn. kotelni kamen kotlovec; zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju ♪
  3.      kamén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz kamna; kamnit: kameni most; kamena miza; kameno orodje ● zastar. kameno olje nafta ◊ arheol. kamena doba predzgodovinska in prazgodovinska doba ob začetku kvartarja; mlajša kamena doba; geol. kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; min. kamena strela; zool. kamene korale kaméno prisl.: kameno hladna žena; kameno sivo nebo ♪
  4.      kamen...  prim. kamn... ♪
  5.      kamenáta  -e ž (ȃ) nekdaj (grajska) soba s kaminom: pusta, neprijazna kamenata ♪
  6.      kámenc  -a [mǝn in men] m (ā) zastar. kamenček: drobni kamenci ♪
  7.      kámenček  -čka [mǝn] m (ā) 1. manjšalnica od kamen: vreči kamenček v okno; raznobarvni kamenčki v rečnem produ; hiše so bile videti kot drobni beli kamenčki / kamenčki v mozaiku ♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu 2. košček iz zlitine cerija, ki pri kresanju (v vžigalniku) oddaja iskre: vstaviti nov kamenček v vžigalnik / kresilni kamenčki 3. nekdaj paličica iz skrilavca za pisanje na kamnito tablico: takrat so v osnovni šoli še pisali s kamenčkom ♪
  8.      kámenčkati se  -am se tudi kámenčkati -am [mǝn] nedov. (ā) igrati se otroško igro, pri kateri se kamenčki izmenično mečejo v zrak in se spet lovijo: dečki so se žogali in kamenčkali ♪
  9.      kámenica  -e ž (ȃ) užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica ♪
  10.      kamenína  -e ž (ȋ) obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine // izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen; prim. kamnina ♪
  11.      kamenínast  -a -o (ȋ) pridevnik od kamenina: kameninasti izdelki; kameninast lonec ♪
  12.      kamenjáti  -ám in kamnáti -ám nedov. (á ȃ) metati kamne v koga: kamenjali so pritepenega psa / kamenjati do smrti; pren., knjiž. prišel jim je pomagat, oni pa so ga kamenjali ♪
  13.      kámenje  tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni ● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo ♪
  14.      kámenkóst  in kámen kóst [mǝn] ž neskl. (á-ọ̑) star., v zvezi trden, trd kakor kamenkost zelo trden, trd: drenov les je trden kakor kamenkost ♪
  15.      kamenodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na kameno dobo: kamenodobna jama, naselbina / kamenodobno orožje ♪
  16.      kámera  -e ž (ȃ) optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak: snemati s kamero; brnenje kamer / rabi se samostojno ali s prilastkom: filmska, snemalna kamera; 35-milimetrska kamera; podvodna kamera za snemanje pod vodo; televizijska kamera ki sprejeto sliko spremeni v televizijski signal // elipt., publ. snemanje (s kamero): nagrado za kamero je dobil XY / kot označba avtorstva kamera XY // redko (fotografski) aparat: vstaviti film v kamero / fotografska kamera ● publ. igralka je spet stopila pred kamere spet je začela igrati v filmu, na televiziji ◊ film. asistent kamere; čuvar kamere; hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; objektiv kamere; fot. boks kamera; zrcalna kamera; maloslikovna, polaroidna kamera ♪
  17.      kamerád  -a m (ȃ) 1. nižje pog. tovariš, prijatelj: sedeti s kameradi v gostilni; star kamerad / bila sta kamerada, v rudniku sta delala skupaj 2. zastar. vojni tovariš: kameradi iz prve svetovne vojne / vojni kamerad ♪
  18.      kamerálen  -lna -o prid. (ȃ) zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo: kameralni dohodki; kameralna posest, uprava / kameralna veda kameralistika ♪
  19.      kameralístika  -e ž (í) zgod., v 17. in 18. stoletju veda o upravljanju državnih posestev in o državnem gospodarstvu ♪
  20.      kámeren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kamero: kamerni objektiv; kamerno stojalo ♦ rad. kamerna veriga kamera, kamerni kabel, kontrola kamere in monitor ♪
  21.      kámerjúnker  -ja m (ā-ú) v carski Rusiji mlad plemič, ki na dvoru opravlja nižjo službo: car ga je imenoval za kamerjunkerja ♪
  22.      kamerléngo  -a m (ẹ̑) rel. najstarejši kardinal, ki po papeževi smrti upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža ♪
  23.      kámerman  -a m (ȃ) film. kdor upravlja televizijsko kamero: kamermani in snemalci ♪
  24.      kàmgárn  -a m (ȁ-á) tkanina iz česane volnene preje: kostim, obleka iz kamgarna ♪
  25.      kàmgárnast  -a -o prid. (ȁ-á) ki je iz kamgarna: najrajši nosi kamgarnaste obleke ♪

   7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 7.801 7.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA