Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (76.776-76.800)


  1.      zelenjávarica  -e ž (ȃ) ženska, ki prideluje ali prodaja zelenjavo: predmestne zelenjavarice; stojnice zelenjavaric ♪
  2.      zelenjáven  -vna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zelenjavo: zelenjavna semena / zelenjavni sok; rad ima zelenjavne jedi; zelenjavna juha / zelenjavni trg; zelenjavni vrt; zelenjavna trgovina ♪
  3.      zelenjávnik  -a m (ȃ) knjiž., redko zelenjavni vrt: postavil je čebelnjak in uredil zelenjavnik ♪
  4.      zelênje  -a s (é) 1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem 2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene 3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem ● temno zelenje gozdov zelenina, zelenost ♪
  5.      zelénka  -e ž (ẹ́) star. steklenica iz zelenega stekla, ki drži približno 1 l: postavil je na mizo zelenko in kozarce / zelenka žganja, vina ♪
  6.      zelênka  in zelénka -e ž (é; ẹ̄) 1. ekspr. mlada, neizkušena ženska: imajo jo še za zelenko 2. bot. užitna goba s klobukom rumeno rjavkaste ali olivno zelene barve, Tricholoma flavovirens: nabirati jurčke, lisičke in zelenke ♪
  7.      zelénkast  in zelênkast -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) ki ni popolnoma zelen: zelenkaste oči; zelenkasta svetloba; zelenkasto jezero / zelenkasta barva ♦ bot. zelenkasta strniščnica užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku, Stropharia aeruginosa zelénkasto in zelênkasto prisl.: zelenkasto odsevati / piše se narazen ali skupaj zelenkasto modro ali zelenkastomodro morje ♪
  8.      zelénko  in zelênko -a m (ẹ̄; ȇ) star. konj sive barve; serec: jahati zelenka ♪
  9.      zeleno... 2 prvi del zloženk, kakor zelenomoder, zelenorjav, zelenosiv ipd., gl. zelen ♪
  10.      zelenôba  -e ž (ó) slabš. mlad, neizkušen človek: kaj pa hoče tu, ta zelenoba ♪
  11.      zelenokljún  -a -o prid. (ȗ ū) ekspr. mlad, neizkušen: preveč si še zelenokljun, da bi nam ukazoval ♪
  12.      zelenokljúnec  -nca m (ȗ) ekspr. mlad, neizkušen človek: takle zelenokljunec me pa že ne bo učil ♪
  13.      zelenolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima zelene liste: zelenolisten grm; zelenolistna solata ♪
  14.      zelenonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene noge: zelenonoga ptica ♦ zool. zelenonoga tukalica močvirska ptica selivka modro črne barve, po velikosti podobna golobu, Gallinula ♪
  15.      zelenoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima zelene oči: zelenooko dekle ♪
  16.      zelênost  -i ž (é) lastnost zelenega, zelena barva: zelenost listov ● ekspr. tega je kriva njihova zelenost mladost, neizkušenost ♪
  17.      zelíka  -e ž (í) knjiž. rastlina z neolesenelim steblom: zelike, grmi in drevesa ♪
  18.      zelíščar  -ja m (ȋ) kdor nabira ali prodaja zdravilne rastline: iskal je pomoč pri nekem zeliščarju / v mestu sta dve lekarni in zeliščar ♪
  19.      zelíščarstvo  -a s (ȋ) nabiranje ali prodajanje zdravilnih rastlin: ukvarjati se z zeliščarstvom ♪
  20.      zelíšče  -a s (í) rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: ta zelišča uporabljajo kot začimbe; dišeče, razraslo zelišče / travniška zelišča // taka rastlina z določenimi posebnimi lastnostmi: aromatična, strupena, zdravilna zelišča; dišavna zelišča dišavnice / nabirati, sušiti zelišča / čaj iz zelišč ◊ bot. pasje zelišče rastlina z neolesenelim steblom, belimi cveti in črnimi plodovi, Solanum nigrum ♪
  21.      zelíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zelišče: zeliščno steblo / zeliščni čaj; zeliščni sok; zeliščna odvajalna sredstva / zeliščna lekarna ♦ gastr. zeliščno maslo zmes za namaz iz surovega masla in sesekljanega peteršilja, drobnjaka, špinače, pehtrana in drugih zelišč; gozd. zeliščni sloj sloj, ki obsega vegetacijo med grmovnim in mahovnim slojem ♪
  22.      zéljar  -ja m (ẹ̑) kdor prideluje ali prodaja zelje: zeljarji iz ljubljanske okolice ♪
  23.      zéljarstvo  -a s (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem in pridelovanjem zelja: upad zeljarstva ♪
  24.      zéljce  -a s (ẹ́) 1. ekspr. manjšalnica od zelje: jesti zeljce 2. nar. zelišče: nabirati zeljca ♪
  25.      zéljček  -čka m (ẹ́) ekspr. manjšalnica od zelje: vsega ima dovolj, krompirčka in zeljčka ♪

   76.651 76.676 76.701 76.726 76.751 76.776 76.801 76.826 76.851 76.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA