Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (76.726-76.750)
- zéba -e ž (ẹ́) nar. ščinkavec: v grmovju pojejo zebe ♪
- zébkati -am nedov. (ẹ̑) brezoseb., otr. zebsti: obuj se, da te ne bo zebkalo ♪
- zébra -e ž (ẹ̄) 1. konju podobna afriška žival z belimi in črnimi ali rjavimi prečnimi progami: antilope, zebre in žirafe 2. žarg. prehod za pešce, označen s širokimi belimi črtami: avtomobil ga je podrl na zebri; iti čez cesto po zebri / zebra je že precej izbrisana črte 3. ekspr. progasta zaporniška, kaznjenska obleka: interniranci v bombažastih zebrah ♪
- zébrast -a -o prid. (ẹ̄) ki ima podobne proge kot zebra: osliček z zebrastimi nogami; zebrasto blago / zaporniki v zebrastih oblekah / žarg. zebrasti prehodi prečkajo ulico zébrasto prisl.: avtomobil so zebrasto pobarvali ♪
- zébrat -a m (ẹ̄) bot. gola ali dlakava rastlina s pecljatimi listi in ustnatimi rumenimi, rdečimi, belimi cveti v socvetjih, Galeopsis: trgati zebrat / pisani zebrat ♪
- zébrica -e ž (ẹ̄) manjšalnica od zebra: živalski vrt ima dve mladi zebrici ♪
- zébsti zébem nedov., nam. zébst in zèbst (ẹ́) brezoseb. 1. čutiti mraz: zebe me; v roke, po hrbtu me zebe; v tej obleki te mora zebsti; ekspr. zebe jih do kosti zelo; zeblo me je kot psa zelo / rado jo zebe ∙ knjiž. v dušo, v srce jo je zeblo, ko je gledala brezdomce zelo je bila potrta, žalostna // ekspr. dobiti občutek mraza: ob misli na prihajajočo zimo me zebe 2. knjiž. biti hladno, mrzlo: pri peči je grelo, pri mizi pa zeblo; danes zunaj zebe ♪
- zebú -ja m (ȗ) zool. udomačeno govedo z veliko grbo na plečih, ki živi v Indiji, Bos indicus ♪
- zedíniti -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj enotno, složno: zediniti sprte strani; zediniti politične stranke / zediniti mnenja, stališča poenotiti 2. knjiž. združiti, povezati: zediniti posamezne kneževine v eno državo / zediniti se proti skupnemu sovražniku; politično se zediniti zedíniti se postati enakih misli, istega mnenja: nista se mogla zediniti glede otrokovega imena / zediniti se za kaj, v čem zedínjen -a -o: prijatelja sta bila končno spet zedinjena; biti zedinjen s kom ♦ zgod. zedinjena Slovenija in Zedinjena Slovenija Slovenija, ki naj bi po slovenskem političnem programu iz leta 1848 združevala vse slovensko etnično ozemlje v eno upravno enoto ♪
- zedínjati -am nedov. (í) 1. delati kaj enotno, složno: pijača jih je vse bolj zedinjala / zedinjati stališča enotiti 2. knjiž. združevati, povezovati: revija naj bi zedinjala vsa umetnostna področja ∙ star. ta rastlina zedinja plemenite lastnosti svojih prednic ima, združuje zedínjati se postajati enakih misli, istega mnenja: postopoma sta se zedinjala / zedinjati se med seboj ♪
- zedínjenje -a s (ȋ) glagolnik od zediniti: doseči zedinjenje / državno, narodno, politično zedinjenje združitev; zedinjenje z matično deželo ♪
- zedinjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zedinjevanje: zedinjevalen proces / zedinjevalni politični program ♪
- zedinjevánje -a s (ȃ) glagolnik od zedinjevati: zedinjevanje tako različnih stališč ni imelo pravega uspeha / pospeševati zedinjevanje narodov združevanje ♪
- zedinjeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj enotno, složno: zedinjevati ljudi, narode / zedinjevati mnenja enotiti 2. knjiž. združevati, povezovati: zedinjevati ljudi sorodnih poklicev; gospodarsko, politično zedinjevati zedinjeváti se postajati enakih misli, istega mnenja: o tem se postopoma zedinjujejo ♪
- zefír -ja m (ȋ) pesn. lahen, navadno topel veter: pihljanje zefirja ♪
- zéh -a m (ẹ̑) 1. nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: ob drugem zehu je vstal in odšel / širok zeh 2. star. zehanje: zeh se je spremenil v smeh ♪
- zéhanje -a s (ẹ́) glagolnik od zehati: zehanje je nalezljivo; komaj je zadrževal zehanje ♪
- zéhati -am nedov. (ẹ́) nehotno široko odpirati usta ter globoko vdihavati in izdihavati zrak: začel je zehati; zehati od utrujenosti, zaspanosti; glasno zehati; s smiselnim osebkom v dajalniku rado se mu zeha / usta so široko zehala zeháje: zehaje odgovoriti; glasno zehaje je pospravila posodo z mize zehajóč -a -e: zehajoč se je odpravil spat; zehajoči poslušalci ♪
- zéhav -a -o prid. (ẹ́) ki (pogosto) zeha: dremav in zehav je sedel za mizo / zehava usta ♪
- zéhavec -vca m (ẹ́) ekspr. kdor (pogosto) zeha: kihavec in zehavec ♪
- zéhec -hca m (ẹ̑) knjiž. zehanje: trudila se je prikriti zehec ♪
- zehljáj -a m (ȃ) nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: kratek, krčevit zehljaj ♪
- zéhniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak: zehnil je nekajkrat zapored; glasno, zaspano, zdolgočaseno zehniti; s smiselnim osebkom v dajalniku zehnilo se mu je ♪
- zéksar -ja m (ẹ́) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev; šestica: plačati zeksar ♪
- zél -í [zeu̯] ž (ẹ̑) 1. rastlina z neolesenelim steblom, pri kateri nadzemni del ob koncu rasti navadno odmre: zel požene, vzkali; bujno razrasle, visoke zeli / strupena, zdravilna zel; ločevati užitne zeli od neužitnih ♦ bot. račja zel vodna kuga 2. redko zeleni, nadzemni del take rastline: zel pri čebuli, korenju; krompirjeva zel cima ♪
76.601 76.626 76.651 76.676 76.701 76.726 76.751 76.776 76.801 76.826