Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (76.651-76.675) 
- zdrénjati se -am se dov. (ẹ́) pog. zgnesti se, zriniti se: zdrenjati se na vlak, v avtobus; zdrenjati se skozi množico k izhodu ♪
- zdresírati -am dov. (ȋ) navaditi, izuriti živali v določeni spretnosti: zdresirati konja; zdresirati psa za lov // ekspr. strogo in mehanično vzgojiti z navajanjem k nekritični poslušnosti: zdresirati učence; ljudi so dobro zdresirali zdresíran -a -o: zdresiran delfin; zdresirani vojaki ♪
- zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. zderó; zderíte tudi zdríte; zdŕl (ẹ́ é, ȅ) deroč a) odstraniti, odnesti: nalivi so zdrli rodovitno zemljo b) poškodovati, uničiti: voda je zdrla cesto / zdreti steno zdréti se nar. odlomiti se, odtrgati se: s skalnatega pobočja se je zdrl kamen / ob dežju se je zdrl plaz ∙ nar. beseda se mu je zdrla sama od sebe začel je (sproščeno) govoriti; nar. solze so se ji zdrle po licih začele močno teči zdŕt -a -o: zdrta cesta; prim. izdreti ♪
- zdréti se zdêrem se dov., zderíte se; zdŕl se (ẹ́ é) 1. ekspr. grobo, glasno koga ošteti: zdreti se na tovariše; zdreti se nad otroki ∙ ekspr. ko se je zdrl, se je pomiril silovito, brez pridržkov izrazil svoja čustva, razpoloženje 2. nar. oglasiti se z močnim, neprijetnim glasom; zadreti se: zdreti se komu v uho / stoj, se je zdrl zdŕt -a -o nar. grob, zadirčen: zdrt človek; prisl.: zdrto odgovoriti ♪
- zdrevenéti -ím dov. (ẹ́ í) postati negiben, tog: roke so mu zdrevenele; ekspr. ob pogledu nanj so vsi onemeli in zdreveneli ♪
- zdreveníti -ím dov., zdrevénil (ȋ í) povzročiti negibnost, togost: bolezen mu je zdrevenila roko ♪
- zdrevéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko zdrveti: konj je zdrevel čez travnik / zdrevel je za tovariši stekel ♪
- zdrevíti -ím dov., zdrêvi in zdrévi; zdrévil (ȋ í) redko zdrveti: voz je zdrevil po prašni cesti / skočil je na konja in zdrevil proti gozdu / zdrevil je domov stekel ♪
- zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti kam: zdrezati hrošča na papir 2. ekspr. s spodbujanjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: zdrezati ljudi na sestanek; končno so ga zdrezali domov; prim. izdrezati ♪
- zdrgetáti -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) redko vzdrgetati: otrok zdrgeta; zdrgetati od strahu; zdrgetati ob misli na smrt ♪
- zdŕgniti -em dov., tudi zdrgníla (ŕ ȓ) 1. z drgnjenjem odstraniti: zdrgniti madež z obleke // z drgnjenjem očistiti, osnažiti: zdrgniti čevlje, tla; zdrgniti s krpo, peskom // z drgnjenjem osušiti: zdrgniti prepotenega konja; zdrgniti se z brisačo // z drgnjenjem poškodovati: zdrgniti suknjič na komolcih 2. s potegljaji po površini narediti, da kaj sipkega, mehkega pride skupaj: zdrgniti malto, pesek, zrnje na kup zdŕgnjen -a -o: do čistega zdrgnjen kotel; s čistilnim sredstvom zdrgnjene kljuke; zdrgnjene hlače ♪
- zdrhtéti -ím dov. (ẹ́ í) redko vzdrhteti: zdrhteti od poželenja, strahu / njena roka je zdrhtela ♪
- zdrhtévati -am nedov. (ẹ́) redko vzdrhtevati: zdrhtevati od vznemirjenja ♪
- zdríblati -am dov. (ȋ) žarg., šport. spraviti žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigrati: zdriblal je več nasprotnikov in dal gol ♪
- zdríčati -am dov. (ȋ) redko zdrčati, zdrsniti: padel je in zdričal po melišču ♪
- zdríz -a m (ȋ) 1. rahla, poltrda, navadno grudičasta snov z veliko vode: jajčeca obdaja zdriz; brezbarven zdriz / sluzast zdriz // temu podobna snov sploh: od živali je ostala le kepa krvavega zdriza 2. knjiž. strjen sadni sok, ki se predhodno prekuha z dodatkom želatine ali pektina; žele: delati, pripravljati zdrize / malinov zdriz; zdriz iz robidnic ♪
- zdrízanje -a s (ȋ) glagolnik od zdrizati: zdrizanje mleka ♪
- zdrízast -a -o prid. (ȋ) 1. podoben zdrizu: postati zdrizast; zdrizasta snov; žival z zdrizastim telesom / zdrizast sneg 2. pokrit z zdrizom: stopnice so bile zdrizaste od umazanije / ekspr. hladne, zdrizaste roke 3. slabš. neodločen, boječ: od njega ne pričakuj veliko, je preveč zdrizast ♪
- zdrízati -am nedov. (í ȋ) star. 1. delati zdrizasto: kislina zdriza mleko 2. stresati: konj zdriza kožo in opleta z repom / groza, vročina ga zdriza zdrízati se 1. postajati zdrizast: mleko se zdriza 2. zdrzovati se: otrok se je zdrizal ob krikih; zdrizati se od groze, žalosti / telo se zdriza v vročici ♪
- zdŕk -a m (ȓ) glagolnik od zdrkniti: zdrk stenske ure / zdrk svedra pri vrtanju / zdrk na ledu, skali zdrs ♪
- zdŕkati -am nedov. (ȓ) redko spodrsavati, zdrsavati: na strmem pobočju so zdrkali ♪
- zdrkávati -am nedov. (ȃ) 1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen je pogosto zdrkaval; kolesce v stenski uri zdrkava // pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: ura v stolpu že zdrkava, kmalu bo začela biti 2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkavajo po šipi / očala mu zdrkavajo na konec nosu 3. pri premikanju, delovanju prihajati iz navadnega položaja, lege: težko je vrtal, ker mu je sveder zdrkaval; vlečna vrv je zdrkavala iz žleba, s kolesa 4. redko zdrsavati: zdrkavati na ledu ● ekspr. solze so ji zdrkavale po licu tekle, polzele ♪
- zdrkljáj -a m (ȃ) (majhen) zdrk: zdrkljaj stenske ure ∙ zdrkljaj v prevodu spodrsljaj ♪
- zdŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. pri premikanju, delovanju premakniti se z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen večkrat zdrkne; kolesce v napravi je zdrknilo // pri takem premiku dati kratek, rezek glas: slišal je, da je stenska ura zdrknila; brezoseb. v zvoniku je zdrknilo in ura je začela biti 2. hitro se premakniti po čem gladkem, spolzkem: grižljaj mu je zdrknil v požiralnik, po požiralniku; hlod je zdrknil po žlebu v dolino / ekspr. čoln je zdrknil po morski gladini // hitro se premakniti s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: zdrkniti z drevesa, s konja; halja ji je zdrknila z ramen / zdrkniti na tla, v jamo / dobro primi posodo, da ti ne zdrkne; kozarec, steklenica zdrkne iz rok 3. pri premikanju, delovanju priti iz navadnega položaja, lege: sveder je pri vrtanju zdrknil in razil desko; vlečna vrv je zdrknila iz žleba 4. redko pri
premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca; zdrsniti: zdrknil je in padel; zdrkniti na ledu; brezoseb. na parketu mu je zdrknilo 5. ekspr. znižati se, zmanjšati se: temperatura je zdrknila z deset stopinj na dve stopinji / cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile / število članov je zdrknilo pod polovico / ponudba je zdrknila na nizko raven se je poslabšala / globoko je zdrknil, odkar je sam moralno je zelo propadel 6. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: zdrkniti v nesrečo; zdrkniti v nezavest omedleti; v izrazih večkrat zdrkne v prostaštvo uporablja prostaške izraze; zdrkniti v spanec zaspati ● ekspr. beseda mu je kar zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. kazalec je hitro zdrknil na tri ura je bila hitro tri; ekspr. pogled mu je zdrknil na poslušalce, vstran pogledal je poslušalce, vstran; ekspr. solza ji je zdrknila po licu stekla, spolzela; ekspr.
sonce je zdrknilo za goro zašlo; pog. živo srebro je zdrknilo pod ničlo temperatura je padla pod nič; ekspr. dogodek mu je zdrknil iz spomina, v pozabo pozabil je nanj; ekspr. glava mu je zdrknila na prsi se mu je povesila; ekspr. zdrknil je skozi stranska vrata hitro odšel; ekspr. zdrkniti v copate, hlače hitro jih obuti, obleči; ekspr. kočija je zdrknila mimo hitro odpeljala ♪
- zdrkováti -újem nedov. (á ȗ) 1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na kolesu zdrkuje; kolesje ure zdrkuje // pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: pogledal je na stensko uro, ki je začela zdrkovati 2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkujejo z listov / ruta ji zdrkuje z ramen / zdrkovati po vrvi navzdol ♪
76.526 76.551 76.576 76.601 76.626 76.651 76.676 76.701 76.726 76.751 
