Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (76.476-76.500)



  1.      zblestéti  -ím dov., zblésti in zblêsti (ẹ́ í) knjiž., redko zableščati se, zasvetiti se: na nebu so zblestele zvezde
  2.      zblêsti se  zblêdem se dov., zblêdel se in zblédel se, zblêdla se, stil. zblèl se zblêla se (é) s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici začeti zmedeno govoriti: bolniku se je zbledlo // ekspr. postati zmeden, nerazsoden: zbledlo se ji je; od strahu se mu je zbledlo
  3.      zblínčiti  -im dov. () nar. zmlinčiti: s puškinim kopitom je zblinčil čelado / zblinčiti posodo obtolči
  4.      zblíniti  -im dov.) redko razbliniti: čas je zblinil dvome / sanje so se zblinile v nič
  5.      zblíza  prisl. () knjiž. 1. od blizu: opazovati, videti kaj zbliza; spopasti se zbliza; zbliza se mu ne zdi tako lepa; želel si je ogledati zadevo bolj zbliza 2. redko blizu: prav, čisto zbliza je zagrmelo
  6.      zblížanje  -a s () glagolnik od zbližati: zbližanje sodelavcev; zbližanje med učiteljem in učenci; zbližanje z dekletom / duhovno zbližanje / zbližanje mnenj
  7.      zblížanost  -i ž () stanje zbližanega: zbližanost med učenci in učitelji / zbližanost mnenj
  8.      zblížati  -am dov. () 1. povzročiti, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: težki časi ljudi zbližajo; skupno delo, zanimanje za šport ju je zbližalo; na izletu se je zbližal z dekletom; učitelj se je zbližal z učenci; preveč sta si različna, da bi se lahko zbližala / duhovno, kulturno se zbližati 2. povzročiti, da postane kaj vedno bolj podobno: zbližati misli, poglede na kaj; nekateri so se navduševali nad idejo, da bi se Slovani jezikovno zbližali zblížan -a -o: zbližani ljudje; zbližana mnenja
  9.      zbliževálen  -lna -o prid. () ki zbližuje: zbliževalna moč; zbliževalna vloga knjižnega jezika
  10.      zbliževánje  -a s () glagolnik od zbliževati: srečanja prispevajo k medsebojnemu zbliževanju; zbliževanje z drugimi narodi / duhovno, kulturno zbliževanje / poskusi zbliževanja stališč
  11.      zbliževáti  -újem nedov.) 1. povzročati, da nastane prijazno razmerje, duhovna sorodnost: poklic zbližuje ljudi; skupna ideja je zbliževala delavce in kmete; na srečanjih se mladi zbližujejo / duhovno, kulturno se zbliževati 2. povzročati, da postaja kaj vedno bolj podobno: zbliževati mnenja; jezikovno se zbliževati / skrajnosti se počasi zbližujejo
  12.      zblóda  -e ž (ọ̑) knjiž. 1. zmedenost, zmota: njegova zbloda izvira iz neprimernega čtiva / fant je v veliki zblodi / čustvene, duhovne zblode / tvoje ravnanje je zbloda zabloda 2. mešanica, zmes: njegov jezik je zbloda različnih jezikov
  13.      zblodíti  in zblóditi -im dov. ( ọ́) 1. knjiž. spraviti v zmedenost, zmoto: nove ideje so zblodile mladino; knjige so fanta zblodile / zbloditi komu glavo; na starost se mu je pamet zblodila; brezoseb.: v glavi se mu je zblodilo; ekspr. zblodilo se mu je, da sliši glasove piščali ∙ knjiž. z očmi zbloditi po dvorani blodeč pogledati 2. star. skaliti, zmešati: zbloditi vodo / grenka misel ji je zblodila sanje zblójen in zblóden -a -o: fant je bil čisto zblojen; zblojene predstave; gledal je z zblojenimi očmi; prisl.: zblojeno govoriti
  14.      zblója  -e ž (ọ̑) knjiž., redko zmeda, zmešnjava: vsa ta zbloja prihaja tudi k nam / zbloja duha
  15.      zblójenost  -i ž (ọ́) knjiž. zmedenost, zmešanost: v zblojenosti ni vedel, kaj dela / spolna zblojenost
  16.      zbóbnati  -am dov. (ọ̑) 1. na več krajih povedati, razglasiti; razbobnati: zbobnati novico po vsej vasi 2. ekspr. z zavzetim govorjenjem, pisanjem doseči prisotnost več ljudi na kakem mestu: novinarji so zbobnali celo vrsto prič; zbobnati ljudi v dvorano; zbobnati strokovnjake na posvet; nahitro so jih zbobnali skupaj sklicali zbóbnan -a -o: na trg zbobnana množica
  17.      zbobnéti  -ím dov. (ẹ́ í) bobneč se hitro premakniti: plaz se je utrgal in zbobnel v dolino / jezdeci so zbobneli čez lesen most
  18.      zbodljáj  -a m () 1. vbod s koničastim predmetom: zbodljaj z iglo, nožem 2. kratka, ostra bolečina: čutiti zbodljaje v prsih; skeleč zbodljaj med rebri 3. ekspr. zbadljiva beseda, pripomba: na zbodljaj je odgovoril s smehom; težko prenaša zbodljaje tovarišev
  19.      zbodljív  -a -o prid. ( í) redko 1. bodeč: zbodljivo trnje 2. zbadljiv: zbodljiv dopis; zbodljivo ime
  20.      zbog  predl., star., z rodilnikom zaradi: vinogradi so propadli zbog trtne uši / iti v mesto zbog nakupov
  21.      zbógati  -am dov. (ọ̑) star. spraviti, pobotati: zbogati sprte sosede; zbogati očeta s sinom; z njegovim posredovanjem sta se zbogala zbógati se sprijazniti se: zbogati se z delom, usodo, življenjem; ni se mogel zbogati z mislijo, da je umrla
  22.      zbohôtiti se  -im se in zbohotíti se -ím se dov., zbohôtil se in zbohótil se (ó ō; í) knjiž. bujno se razrasti: pod grmovjem se je zbohotil teloh ∙ knjiž. zbohotila se je v lepo dekle postala je lepo dekle
  23.      zbòj  zbôja m ( ó) nekdaj past za polhe s kamnom: nastavljati zboje
  24.      zbókati  -am dov. (ọ̄ ọ̑) narediti čemu obok(e): zbokati klet; prim. izbokati
  25.      zbôksati  -am tudi zbóksati -am dov. (ó; ọ̑) pog. z udarjanjem, suvanjem s pestmi pretepsti: fantje so ga zboksali; za vsako malenkost se zboksata // z udarjanjem, suvanjem s pestmi spraviti kam: zboksati koga v kot

   76.351 76.376 76.401 76.426 76.451 76.476 76.501 76.526 76.551 76.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA