Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (75.776-75.800)
- zastávljanje 1 -a s (á) glagolnik od zastavljati1: zastavljanje pločnikov z avtomobili / pomagati pri zastavljanju svedra / zastavljanje vprašanj ♪
- zastávljanje 2 -a s (á) glagolnik od zastavljati2: zastavljanje predmetov v zastavljalnici ♪
- zastávljati 1 -am nedov., stil. zastavljájte; stil. zastavljála (á) 1. s postavitvijo, namestitvijo česa delati kaj neprehodno: zastavljati cesto z ovirami / s svojimi telesi so zastavljali izhod / zastavljati komu pot // s postavitvijo česa napolnjevati, porabljati prostor: zastavljati trg z avtomobili / zaboji so zastavljali dvorišče 2. s postavitvijo česa kaj obdajati, obkoljevati: otroci so zastavljali jezerca z blatom / zastavljali so ga s svojimi telesi / hribi zastavljajo ravnino obdajajo / zastavlja mu luč zaslanja // s postavitvijo česa za čim to utrjevati: iz strahu pred vdorom so vrata zastavljali s pohištvom 3. nameščati kaj kam v ustreznem položaju zlasti za začetek dela: pomagal mu je zastavljati voz / pri oranju globoko zastavljati plug / pri hoji v hrib je čvrsto zastavljal palico postavljal; zastavljati nogo v razpoke postavljati, opirati 4. nav. ekspr.
delati začetni, temeljni del pri izdelavi česa: zastavljati sode / zastavljati temelje za stavbo; zastavljati vrtino s kratkim svedrom // delati, poganjati to, iz česar se razvije cvet, plod: sadno drevje odcveta in zastavlja plodove 5. seznanjati koga s čim, pričakujoč odgovor, rešitev: zastavljati komu uganke / njegovo delo zastavlja številne probleme; odgovoriti na vprašanja, ki jih zastavlja življenje // seznanjati koga s čim, kar mora narediti, doseči: zastavljati mladini nove naloge; zastavljati si visoke cilje / publ. spremenjene razmere zastavljajo gospodarstvu nove zahteve 6. star. zaustavljati, prestrezati: zastavljati vodni curek / zastavljati otrokov umski razvoj ovirati ● ekspr. precej na dolgo zastavlja besedo govori; ekspr. ne zastavlja prav besede ne govori tako, kot bi bilo potrebno; vedno krepkeje je zastavljal korak je stopal; zastavljati komu pot do uspeha onemogočati mu, ovirati ga, da bi uspel ◊ lov. zastavljati pobočje za
pogon postavljati lovce na kraje, kjer ob pogonu lahko pride divjad ♪
- zastávljati 2 -am nedov., stil. zastavljájte; stil. zastavljála (á) 1. izročati stvari za zavarovanje upnikove terjatve: zastavljati nakit, zlatnino / zastavljati v zastavljalnici 2. nav. ekspr. dajati na razpolago, uporabljati za kaj: zastavljali so vse svoje moči, sile za blagor domovine / zastavljati svoj vpliv za koga // tvegati: pri plezanju je zastavljal svoje življenje zastávljati se knjiž., v zvezi z za zelo se truditi, zavzemati: zastavljati se za koga / zastavljati se za vrednote ♪
- zastavljávec 1 -vca m (ȃ) kdor kaj zastavlja, postavlja: zastavljavci izhodov / zastavljavci ugank ♪
- zastavljávec 2 -vca m (ȃ) kdor daje kaj v zastavo: posojati zastavljavcu denar ♪
- zastávnica -e ž (ȃ) zastavljalnica: odnesti slike, zlatnino v zastavnico ◊ jur. del listine, s katerim se potrdi zastavitev uskladiščenega blaga ♪
- zastávnik 1 -a m (ȃ) 1. zastavonoša: iztrgal je zastavo zastavniku ♦ etn. zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu 2. podoficirski čin, za stopnjo višji od višjega vodnika I. razreda, ali nosilec tega čina: napredovati v zastavnika / zastavnik I. razreda podoficirski čin, za stopnjo višji od zastavnika, ali nosilec tega čina 3. redko drog za zastave: na zastavniku plapola zastava ♪
- zastávnik 2 -a m (ȃ) redko zastavitelj: zastavna pogodba med zastavnikom in zastavnim upnikom ♪
- zastávnost -i ž (á) 1. krepka raščenost, razvitost: fantova zastavnost in zdravje // knjiž. krepkost, trdnost: zastavnost rasti 2. star. resnost, umirjenost: igralec bi moral dati junaku več zastavnosti in lagodnosti 3. zastar. uglednost, imenitnost: izgubiti družbeno zastavnost ♪
- zastavonósec -sca m (ọ̑) star. zastavonoša: iztrgati zastavo zastavonoscu ♪
- zastavonóša -e in -a m (ọ̄) 1. kdor nosi zastavo: na čelu sprevoda je korakal zastavonoša / postavili so ga za zastavonošo; gasilska četa z zastavonošo 2. ekspr., navadno s prilastkom vodja, usmerjevalec: postati zastavonoša napredka; zastavonoša v boju za demokracijo ♪
- zasteklenéti -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. postati tog, negiben: od groze so zastekleneli // v zvezi z oči ostati na široko odprt in nepremičen: bolniku so oči zasteklenele zasteklenèl in zasteklenél -éla -o: zasteklenele oči ♪
- zastekleníti -ím dov., zasteklénil (ȋ í) knjiž., redko zastekliti: zastekleniti okna ♪
- zasteklítev -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od zastekliti: zasteklitev vratnih kril; zasteklitev oken; steklo za zasteklitev / zasteklitev akvarija 2. knjiž. zastekljena površina, zastekljeni del stavbe, prevoznega sredstva: za novi tip avtomobila je značilna povečana zasteklitev bočnih ploskev ♪
- zasteklíti -ím dov., zastéklil in zastêklil in zasteklíl (ȋ í) zapreti kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo: zastekliti okno, vrata / zastekliti teraso / zastekliti sliko zastekljèn -êna -o: na eni strani zastekljen hodnik; zastekljena omara ♪
- zastekljeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z zastekljevanjem: zaposliti zastekljevalca in parketarja ♪
- zastekljeváti -újem nedov. (á ȗ) zapirati kako odprtino s steklom, vstavljenim, nameščenim vanjo: sosedu je pomagal zastekljevati okna ♪
- zastének -nka m (ẹ̑) knjiž. predelna stena: skriti se za zastenek // prostor za tako steno: spati v zastenku ♪
- zasteníčen -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki ima stenice: zasteničena baraka, soba; zasteničena odeja, postelja ♪
- zastíčiti -im dov. (í ȋ) grad. obdelati stike med zidaki: zastičiti steno / zastičiti reže zafugirati ♪
- zastíditi se -im se dov. (í ȋ) zastar. zasramovati se: zastidil se je svoje slabosti ♪
- zastirálce -a s (ā) bot. tanka kožica med robom klobuka in betom pri gobah, ki varuje trosovnico ♪
- zastíranje -a s (ȋ) glagolnik od zastirati: zastiranje oken / zastiranje razgleda / zastiranje zemlje okrog sadnih dreves ♪
- zastírati -am nedov. (ȋ ȋ) 1. s svojo prisotnostjo na določenem mestu povzročati a) da kaj ni (dobro) vidno: oblaki zastirajo sonce / megle, veje zastirajo razgled / mrak zastira hribe b) da je kaj ovirano glede na svojo dejavnost: pričeska ji zastira oči; pren. nevednost, sovraštvo jim zastira oči c) da je dostop svetlobe oviran: zavese na oknu zastirajo dnevno svetlobo / visoko drevje zastira mladike 2. knjiž. s čim, danim na določeno mesto, delati, da je dostop svetlobe oviran: zastirati okna / zastirati si oči z roko zaslanjati 3. knjiž., ekspr. delati, da je pomen, vsebina česa prikrita, nejasna: zastirati besede, stavke / vse te stvari zastirajo probleme ◊ agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi ♪
75.651 75.676 75.701 75.726 75.751 75.776 75.801 75.826 75.851 75.876