Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (7.551-7.575)



  1.      izumíranje  -a s () glagolnik od izumirati: narod je obsojen na počasno izumiranje; izumiranje rastlinskih, živalskih vrst / izumiranje nekaterih poklicev
  2.      izumírati  -am nedov. ( ) 1. približevati se prenehanju obstajanja zaradi manjšanja števila predstavnikov: posamezni rodovi izumirajo; nekatere rastlinske in živalske vrste hitro izumirajo ∙ ekspr. v zadnjem času izumirajo cele vasi postajajo prazne, nenaseljene zaradi smrti, odhajanja prebivalcev // ekspr. približevati se prenehanju obstajanja sploh: nekateri poklici izumirajo 2. redko množično umirati: ljudje so izumirali za kugo izumirajóč -a -e: izumirajoče navade; izumirajoče živali
  3.      izumítelj  -a m () kdor kaj izumi: izumitelj parnega stroja / izumitelji in novatorji
  4.      izumíteljica  -e ž () ženska oblika od izumitelj
  5.      izumíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na izumitelje: prejeti odlikovanje za izumiteljske uspehe / izumiteljska dela
  6.      izumíteljstvo  -a s () dejavnost izumiteljev: izumiteljstvo ima pomemben delež pri modernizaciji proizvodnje; izumiteljstvo in novatorstvo
  7.      izumítev  -tve ž () redko izum: bil je ponosen na svojo izumitev / izumitev pisalnega stroja
  8.      izúmiti  -im dov.) 1. narediti, ustvariti kaj novega, zlasti na tehničnem področju: izumiti pisavo za slepe; izumiti računski stroj 2. ekspr. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: to čudo je izumil pesnik izúmljen -a -o: stroj je bil izumljen za olajšanje dela
  9.      izúmljanje  -a s (ú) glagolnik od izumljati: izumljanje novih strojev / izumljanje novih načinov ustvarjanja
  10.      izúmljati  -am nedov. (ú) 1. delati, ustvarjati kaj novega, zlasti na tehničnem področju: izumljati orodje, stroje / izumljati nove zakone 2. redko z razmišljanjem oblikovati, ustvarjati; izmišljati si: izumljati opravičila za svoje ravnanje / zgodbo je sproti izumljal
  11.      izumljív  -a -o prid. ( í) star. iznajdljiv, domiseln: bil je prav izumljiv človek / to se je porodilo v njegovi izumljivi glavi
  12.      izumljívost  -i ž (í) star. iznajdljivost, domiselnost: znan je zaradi svoje izumljivosti
  13.      izumréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izumŕl (ẹ́ , ŕ, ) prenehati obstajati, ker ni več predstavnikov: ta plemiška rodbina je izumrla že v prejšnjem stoletju; nekatere rastlinske in živalske vrste so izumrle ∙ ekspr. nekatere gorske vasi so že izumrle so prazne, nenaseljene zaradi smrti, odhajanja prebivalcev // ekspr. prenehati obstajati sploh: nekateri običaji so že izumrli; ta poklic bo kmalu izumrl izumŕl -a -o: živi in izumrli jeziki; izumrli plazilci; izumrle rastline; hiša je kakor izumrla izumŕt -a -o star.: mesto je bilo kakor izumrto
  14.      izumŕtje  -a s () glagolnik od izumreti: izumrtje dinastije, rodu; izumrtje rastlinske, živalske vrste
  15.      ízvenabonmájski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-) gled. ki ni za abonente: abonmajski in izvenabonmajski koncerti; izvenabonmajska predstava
  16.      ízvenarmáden  -dna -o [vǝn in ven] prid. (-) ki ni v armadi, v okviru armade: izvenarmadna dejavnost vojaških oseb; izvenarmadna vojaška vzgoja
  17.      ízvenekonómski  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ọ̑) publ. negospodarski, neekonomski: izvenekonomski razlogi
  18.      ízvenkŕmen  -mna -o [vǝn in ven] prid. (-) navt., v zvezi izvenkrmni motor motor s propelerjem za pritrditev na zunanjo stran zadnjega dela čolna: proizvodnja izvenkrmnih motorjev
  19.      ízvenmáterničen  -čna -o [vǝn in ven] prid. (-) med., vet., v zvezi izvenmaternična nosečnost nosečnost, pri kateri se plod ne razvija v maternici: operacija zaradi izvenmaternične nosečnosti
  20.      ízvenparlamentáren  -rna -o [vǝn in ven] prid. (-) ki ni v parlamentu, v okviru parlamenta: izvenparlamentarna akcija, skupina / parlamentarne in izvenparlamentarne oblike boja
  21.      ízvenumétniški  -a -o [vǝn in ven] prid. (-ẹ̑) publ. ki ne spada v umetnost, neumetniški: izvenumetniška stališča / poseganje izvenumetniškega foruma v umetnostna vprašanja
  22.      ízvenzêmeljski  tudi ízvenzémeljski -a -o [vǝn-mǝl in ven-mǝl] prid. (-ē; -ẹ̑) publ. ki ni na zemlji: zgodba poteka na izvenzemeljski opazovalnici / možnosti izvenzemeljskega življenja
  23.      izvzémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od izvzemati: izvzemanje nekaterih primerov iz pravila
  24.      izvzémati  -am nedov. (ẹ̑) ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izvzemati stroške za poslovanje // dajati, priznavati večje pravice, ugodnosti v primeri z drugimi: njega izvzema med vsemi
  25.      izvzémši  prisl. (ẹ̑) knjiž. razen, samo ne: te mravlje so podobne našim, izvzemši velikost; nisem je videl v družbi, izvzemši v gledališču / kadijo vsi, ne izvzemši najmlajših, neustalj. najmlajše vključno, vštevši

   7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA