Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (7.526-7.550)


  1.      izométričen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na izometrijo: izometrična upodobitev / izometrična projekcija izometrija ◊ kozm. izometrične vaje pri negi obraza istočasno enako močno napenjanje in popuščanje obraznih mišic na obeh polovicah obraza; min. izometrična oblika kristala oblika kristala, ki je v vseh smereh enako razvit ♪
  2.      izometríja  -e ž (ȋ) geom. aksonometrična projekcija, pri kateri so projekcije enote na vseh treh koordinatnih oseh enake ♪
  3.      izomíka  -e ž (ȋ) zastar. izobrazba: skrbeti za izomiko ljudstva ♪
  4.      izomíkati  -am dov. (ȋ) zastar. izobraziti: izomikati ljudi izomíkan -a -o: izomikan človek ♪
  5.      izomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) knjiž. ki je iste oblike, istoličen: izomorfne stvari ♦ mat. izomorfne grupe grupe z enakimi strukturami; min. izomorfne snovi snovi, ki kristalijo v podobnih kristalih ♪
  6.      izomorfízem  -zma m (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost izomorfnega, istoličnost: izomorfizem stvari ♦ mat. lastnost grup z enakimi strukturami; min. pojav, da snovi kristalijo v podobnih kristalih ♪
  7.      izoritmíja  -e ž (ȋ) muz. nastopanje istega ritma v vseh glasovih hkrati: princip izoritmije ♪
  8.      izotêrma  -e ž (ȇ) 1. meteor. črta na zemljevidu, ki veže točke z enako temperaturo: izoterme in izobare 2. fiz. črta, ki kaže odnos med prostornino in tlakom pri ne spreminjajoči se temperaturi ♪
  9.      izotêrmen  -mna -o prid. (ȇ) fiz. ki poteka pri ne spreminjajoči se temperaturi: izotermna kompresija; izotermna sprememba ♪
  10.      izotêrmičen  -čna -o prid. (é) fiz. izotermen: izotermična kompresija ♪
  11.      izotermíja  -e ž (ȋ) meteor. pojav, da se temperatura ozračja z višino ne spreminja ♪
  12.      izplamenévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko izgubljati močen sijaj, svetlobo: zarja izplameneva ♪
  13.      izpodmakniti  ipd. gl. spodmakniti ipd. ♪
  14.      izpodmleti  ipd. gl. spodmleti ipd. ♪
  15.      izpremeniti  ipd. gl. spremeniti ipd. ♪
  16.      izpremešati  ipd. gl. spremešati ipd. ♪
  17.      izsamostálniški  -a -o prid. (ȃ) lingv. izpeljan iz samostalnika: izsamostalniški glagol ♪
  18.      izsmejáti  -sméjem dov., izsmejál (á ẹ́) knjiž., redko s smehom, posmehom pokazati odklonilen odnos: pisatelj zna vedro izsmejati vse, kar se upira človekovi pameti izsmejáti se prenehati se smejati: počakati so morali, da se je izsmejal / izsmejati se do solz nasmejati se ♪
  19.      izsmŕkati  -am dov. (r̄ ȓ) spraviti sluz, kri iz nosa: izsmrkati sluz / ko se je izsmrkal, mu je odleglo ♪
  20.      izúm  -a m (ȃ) kar je na novo odkrito, ustvarjeno, zlasti na tehničnem področju: proizvodnja dobro izkorišča novi izum; patentirati, prijaviti izum; tehnični izum; registracija izumov / ekspr. njegov pesniški izum // odkritje, ustvaritev česa novega, zlasti na tehničnem področju: izum tiska je imel daljnosežne posledice ♪
  21.      izúmek  -mka m (ȗ) zastar. izum: tehnični izumki; izumki človeškega duha ♪
  22.      izumetníčenost  -i ž (ȋ) značilnost izumetničenega: jezikovna izumetničenost; izumetničenost sloga, zgodbe / izumetničenost njenega vedenja ga odbija; govoril je preprosto, brez izumetničenosti ♪
  23.      izumetníčiti  -im dov. (í ȋ) narediti, povzročiti, da kaj ni več v skladu z naravnim, navadnim: pisatelj je v knjigi osebe izumetničil in potvoril; izumetničiti govor, slog izumetníčen -a -o: izumetničen jezik; te stvari dajejo ulicam izumetničen videz; povest je preveč izumetničena; izumetničeno oblačenje; prisl.: izumetničeno govoriti ♪
  24.      izumévati  -am nedov. (ẹ́) star. izumljati: izumevati stroje / izumevati zgodbe izmišljati si, izmišljevati si ♪
  25.      izumíkati se  -am se stil. -íčem se nedov. (ȋ ȋ) zastar. izmikati se: vsemu se je spretno izumikal ♪

   7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA