Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (7.501-7.525) 
- izmótati -am tudi izmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) z odstranjevanjem, odvijanjem česa obdajajočega narediti kaj prosto, vidno: izmotati knjigo iz papirja, roko iz povoja; izmotati se iz plašča / ličinka se izmota iz ovoja izmótati se, tudi izmotáti se 1. priti iz česa ovirajočega: izmotati se iz grmovja / le s težavo se je izmotal iz gneče; nerodno se je izmotala izza mize; pren. dolina se je izmotala iz objema gorskih grebenov; sonce se izmota izza oblakov 2. nav. ekspr. s prizadevanjem, trudom priti iz neugodnega, zapletenega položaja: gospodarstvo se je izmotalo iz krize; izmotati se iz težav, zadrege / končno se je le izmotal iz dolgov jih plačal, poravnal // z opravičevanjem, pojasnjevanjem priti iz neugodnega položaja: upal je, da se bo izmotal ♪
- izmotávanje -a s (ȃ) glagolnik od izmotavati: izmotavanje otroka iz povojev / povedati kaj brez izmotavanja ♪
- izmotávati -am nedov. (ȃ) z odstranjevanjem, odvijanjem česa obdajajočega delati kaj prosto, vidno: izmotavati otroka iz povojev; ženska se je izmotavala iz jopic in ogrinjal izmotávati se nav. ekspr. s prizadevanjem, trudom prihajati iz neugodnega, zapletenega položaja: izmotavati se iz težav // z opravičevanjem, pojasnjevanjem poskušati priti iz neugodnega položaja: naj se izmotavam, kakor se hočem, to moram plačati ♪
- izmotovíliti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. s težavo, nerodno priti iz česa: počasi se je izmotovilil iz kočije ♪
- izmózganost -i ž (ọ̑) ekspr. izčrpanost, oslabelost: izmozganost od dela ♪
- izmózgati -am dov. (ọ̑) ekspr. 1. izčrpati, oslabiti: neprestano delo jo je izmozgalo; razvratno življenje mu je izmozgalo moči / izmozgati zemljo 2. izrabiti, izkoristiti: tak oderuh te bo že izmozgal 3. z vztrajnim, vsiljivim prigovarjanjem priti do česa: bo že izmozgal denar iz vas izmózgan -a -o: izmozgan obraz; bil je ves izmozgan; od vojne izmozgana dežela ♪
- izmozgávanje -a s (ȃ) glagolnik od izmozgavati: nečloveško izmozgavanje delavcev ♪
- izmozgávati -am nedov. (ȃ) ekspr. 1. izčrpavati, slabiti: naporna vožnja izmozgava konje / tujina izmozgava mlade ljudi 2. izrabljati, izkoriščati: vojaki so ropali in izmozgavali podjarmljene dežele izmozgávan -a -o: izmozgavano ljudstvo ♪
- izmréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) zastar. izumreti: zaradi lakote so izmrle cele pokrajine izmŕl -a -o: izmrlo pleme izmŕt -a -o: mesto je kakor izmrto ♪
- izmrmráti -ám tudi zmrmráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, mrmraje reči, povedati: v odgovor je izmrmral nekaj besed ♪
- izmŕtje -a s (ȓ) zastar. izumrtje: ljudje so bili obsojeni na izmrtje ♪
- izmúčenost tudi zmúčenost -i ž (ȗ) stanje izmučenega človeka: polastila se ga je silna izmučenost; od izmučenosti ni mogel zaspati; živčna izmučenost ♪
- izmúčiti -im tudi zmúčiti -im dov. (ú ȗ) povzročiti, da kdo izgubi življenjske, duševne moči: kašelj bolnika izmuči; z zasliševanjem so jo tako izmučili, da je omedlela; ekspr. izmučiti koga do smrti; na potovanju se je izmučil; duševno, telesno se izmučiti izmúčen tudi zmúčen -a -o: izmučen človek; izmučen obraz; izmučen od vročine; na smrt izmučen ♪
- izmúzati se -am se dov. (ū) star. naskrivaj, neopazno oditi; izmuzniti se: izmuzati se iz hiše, skozi luknjo; prihuljeno se je izmuzal na dvorišče ♪
- izmuzávati se -am se nedov. (ȃ) ekspr., redko 1. izogibati se: izmuzavati se napadalcem / izmuzavati se delu 2. izgovarjati se: izmuzaval se je, da tam nima kaj delati ♪
- izmuzljív tudi zmuzljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki se (rad) izmuzne: izmuzljiva jegulja / njegov odgovor je nejasen, nekako izmuzljiv ♪
- izmúzniti se -em se tudi zmúzniti se -em se dov. (ú ȗ) 1. uiti iz prijema: ribo je že držal, pa se mu je izmuznila / kladivo se mu izmuzne, zastar. mu izmuzne iz rok; pren. zmaga se jim je izmuznila iz rok 2. ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: v ugodnem trenutku se je izmuznil; izmuzniti se iz hiše, na dvorišče, skozi razpoko; pren. ta pesem se mu je izmuznila iz spomina 3. ekspr. izogniti se: izmuzniti se sovražnikovi zasedi / izmuzniti se nadzorstvu / izmuzniti se odgovoru ne hoteti odgovoriti ● ekspr. denar se mu hitro izmuzne iz rok ga hitro porabi, zapravi; ekspr. pri pregledovanju se je izmuznilo nekaj napak so bile spregledane; ekspr. ne boš se izmuznil moral boš storiti, kar se zahteva, pričakuje; prim. zmuzniti se ♪
- iznemôči -mórem tudi znemôči -mórem dov., iznemógel iznemôgla tudi znemógel znemôgla (ó ọ́) knjiž. obnemoči: iznemoči zaradi bolezni; v internaciji je povsem iznemogel iznemógel -môgla in -mógla -o tudi znemógel -môgla in -mógla -o: od dolge poti so bili lačni in iznemogli onemogli / iznemoglo upanje ♪
- iznemóglost tudi iznemôglost tudi znemóglost tudi znemôglost -i ž (ọ́; ó) knjiž. onemoglost: zgruditi se od iznemoglosti ♪
- izogamíja -e ž (ȋ) biol. spolno razmnoževanje z enako velikimi spolnimi celicami ♪
- izogeotêrma -e ž (ȇ) geogr. črta na zemljevidu, ki veže kraje z enako temperaturo v zemeljski notranjosti ♪
- izolacionízem -zma m (ȋ) težnja po omejitvi zunanjepolitične dejavnosti ali po njeni usmeritvi le na določena področja: obsojati, zagovarjati izolacionizem // navadno s prilastkom težnja po omejitvi dejavnosti na lastno, svoje področje: gospodarski izolacionizem; izolacionizem v gradbeništvu ◊ polit. smer v Združenih državah Amerike, ki je nasprotovala udeležbi v prvi in drugi svetovni vojni ♪
- izomêr -a m (ȇ) kem. spojina z enako empirično, a različno strukturno formulo kot določena spojina: izomeri imajo različne fizikalne in kemične lastnosti ♪
- izomêren -rna -o (ȇ) pridevnik od izomer: izomerna spojina ♪
- izomeríja -e ž (ȋ) kem. pojav, da imajo spojine z enako empirično formulo, toda različno strukturno formulo, različne fizikalne in kemične lastnosti: ugotoviti izomerijo ♪
7.376 7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 
