Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (74.151-74.175)



  1.      zacingljáti  -ám dov.) dati visoke, zveneče glasove: telefon je dvakrat zacingljal; zvonček zacinglja / ekspr. voda je v tankem curku zacingljala v posodo cingljajoč stekla // povzročiti visoke, zveneče glasove: zacingljati s cekini v žepu; zacingljati z mošnjičkom
  2.      zacíniti  -im dov.) zadelati, zaliti s kositrom: zaciniti posodo, ki pušča zacínjen -a -o: zacinjena cev
  3.      zacínkati  -am dov. () dati kratke, cingljanju podobne glasove: zvonček zacinka
  4.      zacokláti  -ám dov.) okorno, ropotaje iti, stopiti: otroci so zacoklali po brvi
  5.      zacopotáti  -ám dov.) večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop: nerodno je zacopotal po hiši // večkrat plosko, zamolklo udariti ob tla: sandale so pri vsakem koraku lahno zacopotale
  6.      zacóprati  -am dov. (ọ̑) pog. začarati: zacoprati kravo, da ne daje mleka; zacoprati drevo v grad zacópran -a -o: zacoprana hrana; danes gre vse narobe, kot bi bilo zacoprano
  7.      zacurljáti  -ám dov.) steči, spolzeti v tankem curku: iz rane mu je zacurljala kri
  8.      zacvénkati  -am in zacvênkati -am dov. (ẹ̑; ) zacvenketati: kovanci so zacvenkali / zacvenkal je z drobižem
  9.      zacvenketáti  -ám tudi -éčem dov., ẹ́) dati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu zacvenketali kovanci // povzročiti kratke, zveneče, kovinske glasove: zacvenketati z drobižem
  10.      zacvenkljáti  -ám dov.) zacvenketati: drobiž je zacvenkljal / zacvenkljati s kovanci
  11.      zacvèsti  tudi zacvestì -cvetèm, in zacvêsti -cvêtem [-cvǝ- in -cve-] dov., zacvèl zacvelà in zacvêla in zacvetèl zacvetlà in zacvêtel zacvêtla (ǝ̀ ; é) navadno sedanji čas 1. narediti cvet, cvete: drevje zacvete in odcvete; z zvončki zacvetejo tudi trobentice 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: po bolezni je kmalu spet zacvela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: po krizi trgovina hitro zacvete // pojaviti se v veliki meri: zacvelo je zanimanje za klasično glasbo // pojaviti se sploh: na licu mu zacvete nasmeh ● ekspr. od zadrege zacvesti v obraz zardeti
  12.      zacvetéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti cvet, cvete: vrtnice so zacvetele; sadno drevje je letos pozno zacvetelo / ekspr. po dežju je vrt zacvetel 2. ekspr. dobiti zdrav, lep videz: v novem okolju je spet zacvetela 3. ekspr. postati gospodarsko uspešen: posestvo je končno zacvetelo // pojaviti se v veliki meri: prodaja je spet zacvetela / med njima je zacvetela ljubezen // pojaviti se sploh: na obrazu ji je zacvetela rdečica 4. ekspr., navadno z dajalnikom izraža, da postane kdo deležen kakega stanja: končno nam je zacvetela sreča ● ekspr. zacveteti v obraz zardeti
  13.      zacvíliti  -im dov., zacvilíla tudi zacvílila (í) 1. oglasiti se z zelo visokim glasom: miš, pes zacvili / ženske so preplašeno zacvilile // dati cviljenju podoben glas: vrata so zacvilila; zavore močno zacvilijo 2. slabš. (polglasno) zajokati: pred vrati je nekaj zacvililo; otrok je malo zacvilil, pa so ga hitro potolažili ● ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese
  14.      zacvrčáti  -ím dov. (á í) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: lastovka zacvrči in odleti; od časa do časa je zacvrčal škržat // dati cvrčanju podobne glasove: v ponvi zacvrči mast; brezoseb. na ognjišču je zacvrčalo
  15.      zacvréti  -cvrèm dov., zacvŕl (ẹ́ ) dati kako živilo v vročo maščobo, da se scvre: v olje je zacvrla čebulo, koščke slanine
  16.      zacvŕkati  -am dov. ( ) dati ostre, pokljajoče glasove: deska je zacvrkala in se prelomila
  17.      zacvrkotáti  -ám dov.) zacvrkutati: papiga zacvrkota / lesene stopnice so zacvrkotale
  18.      zacvrkútati  -am dov. (ū) oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kanarček je glasno zacvrkutal // dati cvrkutanju podobne glasove: stopnice so zacvrkutale
  19.      zacvrlíkati  -am dov. () oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati: v travi zacvrlika muren
  20.      začadíti se  -ím se in začáditi se -im se tudi začadíti -ím tudi začáditi -im dov., začádil (se) ( í; ā ) knjiž. zakaditi se: petrolejka se je začadila
  21.      začáranec  -nca m () 1. po ljudskem verovanju kdor je začaran: odčarati začaranca 2. ekspr. kdor je zelo prevzet, očaran: glasbeni začaranci
  22.      začáranost  -i ž () po ljudskem verovanju stanje začaranega: začaranost ljudi, živali
  23.      začárati  -am dov. () 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje // s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala začáran -a -o 1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana 2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli
  24.      začása  prisl. (á) knjiž. ob pravem času, pravočasno: začasa plačati račune; priti začasa; vrnila se je še začasa, da ga je videla; prim. čas
  25.      začásen  -sna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje: začasna izguba spomina; začasne naloge; začasno prenehanje spopadov / začasni uspehi kratkotrajni // ki je, obstaja, se pojavlja krajše obdobje na določenem mestu: začasni mejni prehodi; določiti začasno mejo; začasno postajališče / začasni prebivalci 2. namenjen za uporabo krajše časovno obdobje: urediti začasno bivališče; začasno zavetje / začasen izhod iz krize; začasna rešitev 3. ki je, obstaja, se pojavlja omejeno dolgo obdobje: biti v začasnem priporu; začasna uprava; začasna zaposlitev; skleniti začasno premirje / začasna vlada // ki je v veljavi, se uporablja omejeno dolgo obdobje: začasen ukrep; začasni sklepi; začasno potrdilo / začasna bilanca; začasna odstranitev delavca z delovnega mesta ◊ jur. začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine; šol. začasni učitelj nekdaj učitelj brez strokovnega izpita začásno prisl.: začasno se preseliti kam; začasno izključen telefon; biti začasno sprejet na delo

   74.026 74.051 74.076 74.101 74.126 74.151 74.176 74.201 74.226 74.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA