Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (74.101-74.125)


  1.      zabrékel  -kla -o [ǝu̯] prid. (ẹ́) ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine: zabrekle veke; žile na vratu so zabrekle / biti zabrekel v obraz zabuhel; prim. zabrekniti ♪
  2.      zabrékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine: noga je zabreknila; zaradi zastoja krvi žile zabreknejo zabréknjen -a -o: zabreknjeni gležnji; prim. zabrekel ♪
  3.      zabrenčáti  -ím dov., zabrénči in zabrênči; zabrénčal in zabrênčal (á í) oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha zabrenči / preh. tiho si je zabrenčal pesem mrmraje zapel // dati živalskemu brenčanju podoben glas: zvonec na vratih je zabrenčal ♪
  4.      zabrénkati  -am dov. (ẹ̑) s trzljaji zaigrati na glasbilo s strunami: zabrenkati veselo melodijo; zabrenkal je na kitaro in zapel / zabrenkati na strune ● ekspr. zabrenkati na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; reči, povedati čustveno; ekspr. zdaj bomo zabrenkali na druge strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; začeli bomo ravnati drugače; ekspr. zmeraj zna zabrenkati na pravo struno najti pravi način ♪
  5.      zabrenketáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) redko zarožljati, zažvenketati: orožje je zabrenketalo ♪
  6.      zabrêsti  -brêdem dov., zabrêdel in zabrédel zabrêdla, stil. zabrèl zabrêla (é) 1. iti, stopiti v vodo, v kaj ovirajočega: sezuli so si čevlje in zabredli v reko; zabredli so po blatu 2. ekspr. zaiti: na poti domov so zabredli; zaradi megle so zabredli v močvirje; v to samoto le redkokdo zabrede / v takih okoliščinah mlad človek hitro zabrede / zabresti v težave / zabresti v duševno krizo ● ekspr. daleč je zabredel moralno, gospodarsko je zelo propadel; ekspr. zabresti v dolgove zelo se zadolžiti ♪
  7.      zabrís  -a m (ȋ) glagolnik od zabrisati: zabris sledov ♪
  8.      zabrísanost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zabrisanega: zabrisanost napisa / njegovim izjavam očitajo zabrisanost nejasnost, nedoločenost ♪
  9.      zabrísati  -bríšem dov., tudi zabrisála (í ȋ) 1. narediti, povzročiti, da je kaj a) manj vidno, opazno: dež je zabrisal napis; veter je zabrisal sledove v snegu / s senčenjem zabrisati pomanjkljivosti risbe / zabrisati mejo med resničnostjo in domišljijo; čas je zabrisal razlike v vzgoji b) manj jasno, razločno: megla je zabrisala obrise hiš / s frazami zabrisati bistvo stvari 2. narediti, da kdo česa ne more opaziti, odkriti: zabrisal je dokaze o svoji krivdi; zločinec je zabrisal vse sledove 3. ekspr. vreči, zagnati: zmečkal je papir in ga zabrisal v koš / zabrisati koga iz gostilne / zabrisati koga iz službe odpustiti ∙ žarg., šol. profesor ga je zabrisal pri izpitu negativno ocenil zabrísan -a -o: zabrisane sledi; zabrisana svetloba medla, motna ♪
  10.      zabrisávati  -am nedov. (ȃ) redko zabrisovati: veter zabrisava stopinje v snegu / megla je zabrisavala obrise gor ♪
  11.      zabrisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da je kaj a) manj vidno, opazno: veter sproti zabrisuje sledove v snegu; s pudrom zabrisuje gube na obrazu / zabrisovati mejo med resničnostjo in domišljijo b) manj jasno, razločno: megla zabrisuje obrise predmetov / zabrisovati bistvo problema 2. delati, da kdo česa ne more opaziti, odkriti: hiteli so zabrisovati dokaze o svoji krivdi ♪
  12.      zabríti  -bríjem dov., zabrìl in zabríl (í ȋ) rezko zapihati: proti večeru je zabril mrzel veter; brezoseb. s severa je zabrilo ♪
  13.      zabrízgati  -am dov. (ȋ) izteči, izliti se v močnem curku: iz žile je zabrizgala kri / izpod koles je zabrizgal voden sneg ♪
  14.      zabrléti  -ím dov. (ẹ́ í) zagoreti s slabim plamenom, medlo zasvetiti: petrolejka je zabrlela in ugasnila ♪
  15.      zabrlízgati  -am dov. (ȋ) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: sprevodnik je zabrlizgal in vlak je odpeljal; zabrlizgati na piščalko, prste; oglušujoče zabrlizgati 2. dati visoke, ostre glasove: lokomotiva je zabrlizgala // oglasiti se s takimi glasovi: v skalovju je zabrlizgal gams ♪
  16.      zabrlízgniti  -em dov. (í ȋ) 1. predirljivo zapiskati ali zažvižgati na prste: zabrlizgnil je, da jih je opozoril; zabrlizgniti na prste 2. dati visok, oster glas: vlak je zategnjeno zabrlizgnil; brezoseb. v pristanišču je oglušujoče zabrlizgnilo // oglasiti se s takim glasom: gams je zabrlizgnil ♪
  17.      zabrnéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. dati enakomerno se tresoč glas: struna zabrni; žice zabrnijo v vetru / zvonec je zabrnel in utihnil / ekspr. po vsej dolini so zabrnele kosilnice so začeli kositi s kosilnicami; nad nami so zabrnela letala brneč se pojavila; motor je zabrnel po cesti brneč zapeljal 2. nejasno se zaslišati: v daljavi so zabrneli zvonovi; pren. v glavi mi je zabrnela znana melodija ♪
  18.      zábrnik  -a m (á) nav. mn., nar. vzhodno okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: prt, brisača z zabrniki ♪
  19.      zabrníti  in zabŕniti -em dov. (ȋ ŕ) zastar. obrniti: zabrniti konje / pri delu se zna zabrniti ♪
  20.      zabrodíti  -bródim dov. (ȋ ọ́) 1. iti, stopiti v kaj ovirajočega: zabroditi v vodo; zabroditi do kolen v blato / zabroditi po plitvini 2. narediti nekaj gibov s prsti, roko v čem gostem: zabroditi s prsti po vodi / zabroditi z žlico po juhi 3. ekspr. iti brez cilja, orientacije; zabloditi: popoldne smo zabrodili po starem delu mesta ● ekspr. zabroditi v težave zaiti ♪
  21.      zabŕskati  -am dov. (r̄ ȓ) 1. zakopati s kremplji, prsti: pes zabrska kost v zemljo / nastavil je pasti in jih zabrskal v sneg 2. ekspr. narediti nekaj gibov, dejanj, s katerimi se prizadevno išče, stika za čim: zabrskati po listinah / zabrskal je po predalu za ustreznim orodjem ♪
  22.      zabrstéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž. vzbrsteti: v toplem vremenu je drevje zabrstelo / popki zabrstijo se odprejo / v srcu so mu zabrstela nova čustva ♪
  23.      zabrtvíti  -ím dov., zabŕtvil; zabrtvèn (ȋ í) teh. zapreti, zmanjšati reže, da tekočina ne uhaja; zatesniti: zabrtviti sod ♪
  24.      zabrúndati  -am dov. (ȗ) 1. oglasiti se z nizkim, mrmrajočim glasom: medved je zabrundal / zadovoljno zabrundati 2. ekspr. z govorjenjem, mrmranjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: nekaj je zabrundal in odšel 3. preh. mrmraje zapeti: zabrundati (si) popevko ♪
  25.      zabrusíti 1 in zabrúsiti -im dov. (ȋ ú) z nepravilnim brušenjem povzročiti, da rezilo ni ostro: zabrusiti nož; zabrusiti žago zabrúšen -a -o: zabrušena kosa ♪

   73.976 74.001 74.026 74.051 74.076 74.101 74.126 74.151 74.176 74.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA