Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (73.726-73.750)
- vzgójnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost vzgojnega: poučnost in vzgojnost mohorske povesti / poudariti vzgojnost pri pouku ♪
- vzgòn vzgôna m (ȍ ó) 1. sila, ki deluje na telo v tekočini ali plinu v smeri navzgor: zaradi vzgona je telo v vodi lažje; delovanje vzgona / vzgon letalskega krila 2. knjiž. teženje dvigniti se na višjo stopnjo: izgorevati v ustvarjalnem vzgonu; človek brez vzgona / vzgon k sreči, svobodi / vzgon srca ♪
- vzgónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzgon: vzgonska sila / vzgonsko ogrevanje, prezračevanje ogrevanje, prezračevanje na osnovi dviganja toplejšega zraka ♦ aer., fiz. vzgonski količnik letalskega krila; navt. vzgonski tanki doka tanki, s katerimi se uravnava višina doka ♪
- vzgoréti -ím dov., vzgôrel (ẹ́ í) knjiž. zagoreti: na hribu je vzgorela grmada / ob srečanju z njo mu oči vzgorijo / jeza mu vzgori v očeh ♪
- vzgórnjik tudi vzgórnik -a m (ọ̑) meteor. navpični zračni tok, usmerjen navzgor: jakost vzgornjika ♪
- vzhajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzhajanje (testa): vzhajalna moč kvasa / vzhajalna posoda ♪
- vzhájanec -nca m (ā) nav. mn., gastr. kuhana, na rezine zrezana jed iz kvašenega testa, navadno kot priloga: jesti, kuhati vzhajance / ajdovi vzhajanci ♪
- vzhájati 1 -am nedov. (ȃ) 1. dvigati se izza obzorja, nad obzorje: luna, sonce vzhaja / zarja vzhaja / ekspr. izza obzorja vzhajajo oblaki ♦ astr. zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigati se nad obzorje 2. knjiž. dvigati se: iz zemlje vzhaja sopara / iz srca vzhajajo molitve, prošnje // prihajati, izvirati: iz hlepenja po oblasti vzhaja sovraštvo ● ekspr. biti doma tam, kjer sonce vzhaja na vzhodu; publ. na filmskem nebu vzhaja nova zvezda se začenja uveljavljati nova igralka vzhajajóč -a -e: vzhajajoče sonce ∙ ekspr. dežela vzhajajočega sonca Japonska ♪
- vzhájati 2 -am nedov. (ā) dvigati se, razširjati se zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: testo vzhaja / kruh, kvas vzhaja // nedov. in dov., preh. povzročati, da se kaj dviga, razširja zaradi plina, nastalega v notranjosti ob delovanju kvasovk: vzhajati testo ● ekspr. pitati gos, da kar vzhaja se hitro debeli vzhájan -a -o: kruh je slabo vzhajan; vzhajano testo ♪
- vzhíčen -a -o prid. (ȋ) knjiž. prevzet, navdušen: biti vzhičen od lepote narave, nad uspehom koga / vzhičen glas, vzklik vzhíčeno prisl.: vzhičeno govoriti ♪
- vzhíčenje -a s (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenje: vzhičenje ob uspehu / videti vzhičenje na obrazu koga / govoriti z vzhičenjem ♪
- vzhíčenost -i ž (ȋ) knjiž. prevzetost, navdušenost: vzhičenost mine, prevzame koga; vzhičenost nad lepoto pokrajine / ljubezenska vzhičenost / govoriti z vzhičenostjo ♪
- vzhít -a m (ȋ) zastar. prevzetost, navdušenje: zadrhteti od vzhita / videti vzhit v očeh koga ♪
- vzhitéti -ím dov., vzhítel (ẹ́ í) knjiž. pohiteti: vzhiteti k materi ♪
- vzhòd vzhóda m (ȍ ọ̄) 1. glagolnik od vziti: opazovati vzhod lune; sončni vzhod / izračunati sončni vzhod čas, ko sonce vzide // stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni vzhod 2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce vzide ob enakonočju: pokazati vzhod; veter piha od vzhoda; usmeriti ladjo proti vzhodu; letalo leti na vzhod / železnica teče v smeri vzhod-zahod / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda // vzhodna stran neba ali zemlje: nebo na vzhodu se jasni; na vzhodu omejuje deželo visoko gorovje 3. publ. vzhodni del kake geografske ali politične celote: na vzhodu države je ravnina / ta rastlina izvira z Vzhoda s področja vzhodno od Sredozemskega morja; pravoslavni, slovanski vzhod / ekspr. vzhod se upira prebivalci vzhodnega dela / pogajanja med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne
republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike ● ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani; Bližnji vzhod področje, države ob vzhodni obali Sredozemskega morja in blizu nje; Daljni vzhod področje, države ob vzhodni obali Azije in blizu nje; Srednji vzhod področje, države med Bližnjim vzhodom in Pakistanom; države starega Vzhoda države od Egipta do Kitajske, Japonske v obdobju sužnjelastniške družbene ureditve ♪
- vzhóden -dna -o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod: a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu / vzhodni veter b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški / vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republika ● publ. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj področje
Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji ◊ astr. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigradu vzhódno prisl.: vzhodno od reke je ravnina; deset kilometrov vzhodneje ♪
- vzhódnik -a m (ọ̑) 1. vzhodni veter: piha vzhodnik; hladen vzhodnik 2. zastar. vzhodnjak: oblačila vzhodnikov ♪
- vzhodnják -a m (á) prebivalec dežel na vzhodu od Sredozemskega morja: oblačila vzhodnjakov / vzhodnjaki s poševnimi očmi ♪
- vzhodnjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na vzhodnjake: vzhodnjaški obraz; vzhodnjaška mirnost / vzhodnjaški običaji ♪
- vzhódnoevrópski -a -o prid. (ọ̑-ọ̑) nanašajoč se na vzhodni del Evrope: vzhodnoevropske države / Vzhodnoevropsko nižavje ♦ geogr. vzhodnoevropski čas krajevni čas 30. poldnevnika vzhodne zemljepisne dolžine ♪
- vzhódnoslovánski -a -o prid. (ọ̑-ȃ) nanašajoč se na vzhodne Slovane: vzhodnoslovanska plemena / vzhodnoslovanski jeziki ♪
- vzídati tudi vzidáti -am dov. (í á í) z zidanjem trdno vstaviti kaj v zid: vzidati spominsko ploščo / vzidati okno, vrata // z zidanjem vstaviti kaj kam kot sestavni del: vzidati pripeljani gradbeni material // z zidanjem narediti, da je kaj v notranjosti česa: vzidati kamin v zid / vzidati kopalno kad, kuhinjski štedilnik vzídan -a -o: nad vhodna vrata vzidana spominska plošča ♦ arhit. vzidana omara omara z obdelano prednjo stranjo, pritrjena v niši ♪
- vzidávati -am nedov. (ȃ) z zidanjem trdno vstavljati kaj v zid: vzidavati spominske plošče / vzidavati okna // z zidanjem vstavljati kaj kam kot sestavni del: vzidavati kamenje nekdanjega gradu ♪
- vzídek -dka m (ȋ) knjiž., redko vdolbina v steni; niša: vzidek s tekočo vodo ♪
- vzigráti -ám dov. (á ȃ) knjiž. 1. nehoteno se skrčiti: nobena mišica mu ne vzigra 2. pojaviti se: na obrazu mu vzigra nasmeh 3. razvneti: ponos vzigra dušo / ples mu vzigra kri ♪
73.601 73.626 73.651 73.676 73.701 73.726 73.751 73.776 73.801 73.826