Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (73.226-73.250)


  1.      vršína  -e ž (í) star. 1. vrh: sonce je zašlo za vršine / ravna, s travo porasla vršina / vršina vala 2. gladina, površina: plavati po vršini; mirna vodna vršina; vršina reke 3. raven: dvigniti vršino splošne omike ♪
  2.      vršítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj izpolnjuje, izvaja: vršitelj ukazov / vršitelj idej uresničevalec ♪
  3.      vršíti 1 -ím nedov. (ȋ í) 1. publ. delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolnjevati: pogumno je vršil svojo nalogo; vršiti ukaze; vršiti voljo koga / vršiti oblast uveljavljati; vrši roditeljske pravice // delati, opravljati: vsak vrši svoje delo; vršiti poklic, prakso // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vršiti kontrolo; vršiti nadzorstvo nad čim nadzorovati kaj; vršiti poizvedbe o čem poizvedovati; vršiti pritisk na koga pritiskati; pouk se vrši v domačem jeziku poučuje se 2. zastar. dokončevati: čebele vršijo celice vršíti se publ., s prislovnim določilom, z glagolskim samostalnikom potekati, dogajati se: zadnje dejanje drame se vrši pred hišo; v njem se je vršil preobrat / opisovati dogodek, kakor se je v resnici vršil / povsod se vrši boj za obstanek se bori; predstava se je vršila na prostem je bila ♪
  4.      vršíti 2 -ím nedov. (ȋ í) ločevati zrna od latov, klasov s stopanjem po njih: vršiti žito ♪
  5.      vŕt  -a m, mn. vrtóvi (ȓ ŕ) 1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak // ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt 2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž., redko edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče // ekspr. področje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti 3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt 4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt ● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu ◊ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje ♪
  6.      vrtáč  -a m (á) redko vrtalec: vrtači, rezkarji in strugarji ♪
  7.      vrtálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki vrta: dela kot vrtalec; vrtalec in rezkalec ♪
  8.      vrtálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vrtanje: vrtalna ekipa / vrtalni stolp; vrtalna ploščad / vrtalni stroj; vrtalno orodje ♦ mont. vrtalno dleto; vrtalno kladivo stroj, s katerim se delajo vrtine za odstreljevanje, razstreljevanje; strojn. vrtalna glava del vrtalnega stroja, v katerega se vpne sveder ali kako drugo vrtalno orodje; teh. vrtalno drogovje drogovi kot sestavni del vrtalne naprave ♪
  9.      vrtálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki vrta: bila je zaposlena kot vrtalka 2. žarg., teh. vrtalnik: napraviti luknjo z vrtalko ◊ zool. (spužva) vrtalka majhna spužva, ki živi v luknjicah kamnov, ki jih izvrta z raztapljanjem apnenca, Cliona ♪
  10.      vrtálnik  -a m (ȃ) teh. stroj ali orodje za vrtanje: vrtati z vrtalnikom / ročni vrtalnik ♪
  11.      vrtálo  -a s (á) teh. orodje za vrtanje: narediti z vrtalom luknjo / vpeti sveder v vrtalo / kolenasto vrtalo ♪
  12.      vŕtanec  -nca m (r̄) teh. predmet, ki se obdeluje z vrtanjem: vpeti vrtanec ♪
  13.      vŕtanek  -nka m (r̄) etn. okrogla pšenična pogača, spletena iz treh kit testa, z luknjo v sredini; vrtanik: mesiti, peči vrtanke za kosce ♪
  14.      vŕtanik  -a m (r̄) etn. okrogla pšenična pogača, spletena iz treh kit testa, z luknjo v sredini: peči vrtanike ♪
  15.      vrtanína  -e ž (í) 1. izvrtina: narediti vrtanino / odstraniti vrtanino 2. gozd. moknati ostanki lubja ali lesa, ki ga razjedajo zalubniki, lesarji: na deblu je opazil rjavo vrtanino ♪
  16.      vŕtanje  -a s (r̄) glagolnik od vrtati: vrtanje s svedrom; ročno vrtanje; orodje za vrtanje / vrtanje po nosu / hamletovsko vrtanje po sebi ♦ geol. sondažno vrtanje; mont. globinsko vrtanje ♪
  17.      vŕtati  -am nedov. (r̄) 1. delati luknjo v kaj z orodjem, ki se pri delu vrti: vrtati v asfalt, skalo; vrtati s svedrom, z vrtalnim strojem; globoko vrtati; vrtati in piliti / vrtati zob / črv vrta les ♦ fiz. vrtati z laserjem // na tak način delati, oblikovati: vrtati luknje / vrtati predor, vodnjak 2. delati polkrožne gibe s konico prsta v ozki odprtini česa: ne vrtaj po ušesu; od zadrege si je vrtal po nosu 3. ekspr. pojavljati se s spreminjajočo se intenzivnostjo: telo, po katerem vrta bolečina / v meni vrta bojazen; v duši vrta misel, zakaj mi je to storil 4. ekspr. z vztrajnim poizvedovanjem, izpraševanjem skušati izvedeti: vrtal je, kako se je to zgodilo / z našim pojasnilom ni zadovoljen, zato vrta naprej / je to vse, vrta sodnik // v zvezi z v vztrajno izpraševati: ne vrtaj vame, ne bom ti odgovarjal; nehaj vrtati vanje / kaj pa ti, je vrtal vame / vrtati v koga z vprašanji 5. ekspr. z raziskovanjem, razmišljanjem skušati ugotoviti, odkriti: strokovnjaki vrtajo, zakaj upada število rojstev / pesnik vrta predvsem vase / vrtati za resnico // vztrajno razmišljati: vrtal je in vrtal, pa se ni domislil nič pametnega / v sebi vrta, kakšen smisel ima tako življenje / počiva, njegovi možgani pa vrtajo 6. pog. vztrajno prizadevati si za kaj: toliko časa je vrtal, da je dobil dovoljenje ● pog. vrtati koga za denar z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem prizadevati si pripraviti koga, da bi dal denar; ekspr. vrtati po spominu skušati se spomniti vrtajóč -a -e: vrtajoča bolečina ♪
  18.      vrtávčen  -čna -o prid. (ȃ) teh. nanašajoč se na vrtavko: vrtavčna vozila / vrtavčno gibanje ♦ navt. vrtavčni kompas girokompas ♪
  19.      vrtávka  -e ž (ā) 1. igrača, narejena tako, da se ob hitrem zasuku enakomerno vrti okrog svoje osi: pognati, zavrteti vrtavko; igrati se z vrtavko; sukati se, vrteti se kot vrtavka 2. ekspr. človek, ki se zna dobro vrteti, zlasti ženska: ta plesalka je dobra, spretna vrtavka 3. ekspr. nemiren, živahen, neprestano se gibajoč človek, zlasti otrok: vidiš jo vrtavko, še malo ne more biti pri miru 4. ekspr. živahna ženska, ki se preveč zanima za moške: pusti to vrtavko ● knjiž., redko ne verjemi tej vrtavki človeku, ki zaradi koristi hitro prilagaja svoje ravnanje, prepričanje trenutnim razmeram; zastar. kroglica se je zakotalila po vrtavki ruleti; zastar. otroci se vozijo z vrtavko vrtiljakom; knjiž., redko rečna vrtavka vrtinec ◊ agr. del kmetijskega stroja v obliki kolesa, koluta na pokončni osi, ki z vrtenjem okoli svoje osi opravlja določeno delo; strojn. vztrajnik, katerega os ohranja lego v prostoru ♪
  20.      vrtávkast  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vrtavko: vrtavkasto vrtenje / vrtavkast otrok ♦ agr. vrtavkasti obračalnik obračalnik z vrtavkami ♪
  21.      vŕtec 1 -tca m (ȓ) 1. navadno v zvezi otroški vrtec ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok: ustanoviti otroški vrtec; otrok hodi v otroški vrtec; vzgojiteljica v vrtcu / dati otroka v otroški vrtec v varstvo v to ustanovo / ekspr. otroški vrtec gre na sprehod otroci in vzgojiteljice te ustanove // poslopje te ustanove: popraviti, zgraditi otroški vrtec 2. ekspr. manjšalnica od vrt: ograditi vrtec / cvetlični vrtec ◊ alp. plezalni vrtec zelo pokončen ali navpičen, nevisok skalnat svet, kjer se urijo plezalci ♪
  22.      vŕtec 2 -tca m (ȓ) etn., navadno v zvezi romarski vrtec romarski ljudski ples, pri katerem se sprevod parov pomika v kačastih in polžastih zavojih: igrati, voditi romarski vrtec ♪
  23.      vŕtek  -tka m (ȓ) ekspr. manjšalnica od vrt: pred hišo je vrtek / gostilna ima senčen vrtek ♪
  24.      vrtélj  -a m (ẹ̑) 1. agr. lesena priprava iz navpičnega droga in vrtljivega vodoravnega križa ob vhodu, ki preprečuje vstop živine v ograjeni prostor: planšar zavrti vrtelj 2. nar. prekmursko premično nameščen prečni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ročice; oplen: prvi, zadnji vrtelj 3. teh. vrtljiv člen verige: zaradi vrtelja se veriga ne zaplete ● knjiž., redko vrtelj preprečuje kupcem izhod vhodni vrtiljak; knjiž., redko zračni vrtelj zračni vrtinec ◊ navt. sidrni vrtelj vrtljiv člen sidrne verige ♪
  25.      vrtéljec  -jca m (ẹ̑) nav. mn., zool. bičkarji, ki živijo kot zajedavci v krvni plazmi; tripanosoma ♪

   73.101 73.126 73.151 73.176 73.201 73.226 73.251 73.276 73.301 73.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA