Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (73.026-73.050) 
- vražíca in vrážica -e ž (í; ȃ) 1. ženska oblika od vrag: vragi in vražice 2. ekspr. zlobna, hudobna ženska: ta vražica nas bo še izdala / njegova žena je prava vražica 3. ekspr. mlada, živahna ženska: njemu je bilo nerodno, vražica se mu je pa še smejala / njegova hči je prava vražica ♪
- vražìč -íča in vrážič -a m (ȉ í; ȃ) 1. manjšalnica od vrag: vrag in vražiči / v vražiča oblečena maškara / tistega vražiča je prinesel kar v torbi 2. ekspr. poreden, neugnan otrok: ti otroci so pravi vražiči ♪
- vražíček -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od vrag: vrag in vražički / narisati vražička / v krščanskem okolju obiskal jih je Miklavž z angelčki in vražičkom 2. ekspr. poreden, neugnan otrok: mali vražiček je pred hišnimi vrati naredil drsalnico / kot nagovor ti vražiček, česa se le ne spomniš // mlada, živahna ženska: ta ženska je pravi vražiček ♪
- vražíti in vrážiti -im, in vrážiti -im nedov. (ȋ á ȃ; ā ȃ) zastar. prerokovati: vražiti komu usodo / vražiti iz kave vedeževati ♪
- vrážji -a -e prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na vraga: čarovnice v vražji družbi / praprot je vražje zelišče / kot kletvica vražja strela; kot psovka izgini, seme vražje 2. ekspr. do katerega ima osebek negativen odnos: vsega tega je kriv ta vražji voz; ta vražja krava kar naprej sili v deteljo / kot psovka čakaj, vrag vražji, ti že pokažem 3. ekspr. ki prinaša veliko trpljenje, velike težave: to so bili vražji časi; to delo je res vražje / vražje vreme zelo slabo, neugodno 4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: vražji pogum / imeti vražjo srečo 5. ekspr. zelo iznajdljiv, spreten: vražji fant, vse zna; ima vražjo ženo // živahen, nagajiv: vražje dekle se ni pustilo ujeti; pusti ga, preveč je vražji ● zastar. vražje podobice igralne karte; nar. vražja trava rastlina z vejasto razraslim steblom in drobnimi bledo rumenimi cveti;
drobnocvetni rogovilček ◊ bot. vražji goban strupena goba z rdečo trosovnico in rdečim betom, Boletus satanas; vražji grmič grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja; bela omela; zool. vražji cvet cvetu podobna afriška bogomolka, Idolum diabolicum vrážje prisl.: vražje se mudi; bilo mu je vražje mraz; vražje hudoben; vražje težko je bilo; sam.: v tem človeku je nekaj vražjega ♪
- vŕba -e ž (ŕ) drevo ali grm z dolgimi, šibastimi vejami in ozkimi, podolgovatimi listi: ob potoku rastejo vrbe; stara vrba; upogljive veje vrb; jelše in vrbe / pog. pletarski izdelki iz vrbe iz vrbovega šibja / vrba žalujka okrasno drevo z visečimi vejami ♦ bot. vrba dvodomno drevo ali grm z navadno spiralasto razvrščenimi listi in cveti v pokončnih mačicah, Salix; bela vrba s suličastimi, svilnato dlakavimi listi, Salix alba; krhka vrba s krhkimi vejami in suličastimi, proti koncu priostrenimi listi, Salix fragilis ♪
- vŕbica -e ž (ŕ) nav. ekspr. manjšalnica od vrba: mlada vrbica ob vodi / privezati drevesce h kolu z vrbico vrbovo šibico ♪
- vrbíčevje -a s (ȋ) vrbovo grmovje, drevje: gosto vrbičevje ob potoku; jelševje in vrbičevje / pletenje iz vrbičevja vrbovega šibja ♪
- vrbíčje -a s (ȋ) vrbovo grmovje, drevje: ob reki je rastlo vrbičje ♪
- vrbína -e ž (í) vrbovo grmovje, drevje: vrbina ob potoku / hoditi po vrbini po svetu, poraslem z vrbovim grmovjem, drevjem ♪
- vrbínje -a s (ȋ) vrbovo grmovje, drevje: ob potoku raste mlado vrbinje / narezati vrbinja vrbovega šibja ♪
- vŕbje -a s (r̄) vrbovo grmovje, drevje: ob bregu raste mlado vrbje; jelševje in vrbje / privezati z vrbjem z vrbovim šibjem ♪
- vŕbji -a -e prid. (ȓ) redko vrbov: vrbje grmovje ♦ zool. vrbja listnica manjša, po hrbtu sivo-zelena ptica pevka, Phylloscopus collybita; vrbja sinica gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna, Parus palustris ♪
- vrbogójstvo -a s (ọ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vrb: razviti vrbogojstvo ♪
- vrbopletárstvo -a s (ȃ) pletarstvo, pri katerem se uporablja vrbovo šibje: ukvarjati se z vrbopletarstvom ♪
- vŕbov -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na vrbo: vrbova šiba / vrbov les / vrbov nasad; vrbovo grmovje / vrbove mačice / vrbova piščal ♦ agr. vrbov škrlup; zool. vrbov kapar ♪
- vŕbovec -vca m (ŕ) bot. rastlina z nasprotno ali vretenčasto razvrščenimi listi in navadno rožnatimi cveti, Epilobium: ob potoku raste vrbovec / gorski vrbovec ♪
- vŕbovje -a s (ŕ) vrbovo grmovje, drevje: gosto vrbovje ob reki; topolovje in vrbovje / pleteni izdelki iz vrbovja iz vrbovega šibja ♪
- vŕbovka -e ž (ŕ) redko vrbova šiba: fant z dolgo vrbovko v roki ◊ bot. vrbovke dvodomna drevesa ali grmi z navadno spiralasto razvrščenimi listi in cvetovi v pokončnih ali visečih mačicah, Salicaceae ♪
- vrbovolísten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. po obliki podoben vrbovim listom: vrbovolistni okraski ◊ arheol. vrbovolistna konica; bot. vrbovolistni oman rastlina s štrlečimi listi, ki imajo srčasto dno, in rumenimi cveti v koških, Inula salicina ♪
- vŕč -a m (ȓ) 1. trebušasta posoda z ročajem, navadno ožjim grlom in dulcem, zlasti za nalivanje: napolniti vrč z vodo; glinast, lončen, steklen vrč / vrč za vino ∙ knjiž. vrč hodi toliko časa po vodo, dokler se ne razbije človek toliko časa počne kaj slabega, nevarnega, dokler mu kaka nezgoda tega ne prepreči // vsebina vrča: izpiti vrč vina 2. večji kozarec z ročajem: piti iz vrča // vsebina takega kozarca: naročiti vrč piva / izpiti vrč do dna ♪
- vrčáti -ím nedov. (á í) knjiž. 1. renčati: pes je vrčal 2. brneti: električna svetilka je vrčala 3. cvrčati: komaj slišno vrči stenj v brlivki ♪
- vŕček -čka m (ȓ) manjšalnica od vrč: natočiti v vrček; lončen, steklen vrček; pisano poslikani vrčki; prazen vrček / vrček za pivo / spiti vrček piva ♪
- vŕčica -e ž (ȓ) bot. rastlina s črtalastimi listi in zvonastimi modrimi ali vijoličastimi cveti, Edraianthus: utrgati vrčico / travnolistna vrčica ♪
- vrdévati -am nedov. (ẹ́) nar. oskrbovati, skrbeti za: vrdevati živino ♪
72.901 72.926 72.951 72.976 73.001 73.026 73.051 73.076 73.101 73.126 
