Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (72.251-72.275)


  1.      víšati  -am nedov. (ȋ) 1. delati kaj višje: višati jez, nasip 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: višati cene, davke; višati proizvodnjo / višati izobrazbeno raven dvigati ♦ muz. višati intonacijo peti ali igrati na višji tonski višini od predpisane víšati se postajati višji: vodna gladina se je hitro višala / glas se ji je višal // povečevati se, rasti: življenjski stroški se višajo ♪
  2.      višáva  -e ž (ȃ) nav. ekspr. 1. zelo visoko ležeč svet: z višave so gledali v dolino; prvi sneg leži na višavah; hoditi po planinskih višavah / bela cerkvica na višavi hribu, gori 2. prostor, ki je zelo visoko nad zemeljsko površino: zvezde svetijo z višave; letala se dvigajo v višave; pesn. oblaki v sinjih višavah na nebu ♦ rel. slava Bogu na višavah v nebesih ♪
  3.      víšek  -ška m (ȋ) 1. razvojna stopnja, obdobje največje kakovosti, uspešnosti: v športni karieri je že dosegel višek; prenehala je igrati, ko je bila na višku / umetnost ima svoje viške in padce / opera je bila v tem času na višku // obdobje, ko ima kaj največjo mero zanj značilnih lastnosti: nastopil je višek poletja / že davno je prekoračil višek svojega življenja // stopnja največje intenzivnosti: v drugem tednu cvetenje doseže višek; boj je prišel do svojega viška / njegova ustvarjalnost je na višku 2. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta roman je višek v svoji zvrsti / koncert filharmonikov predstavlja višek sezone 3. neustalj. presežek, ostanek: prodati viške hrane; telo oddaja višek toplote / višek delovne sile 4. star. vrh, vzpetina: z viška je najlepši razgled / steza gre čez višek grebena / ustavili so se na višku klanca 5. star. višina: skočil je z viška na tla; ptica je šinila v sinje viške 6. zastar., v prislovni rabi, v zvezi na višek kvišku, navzgor: maček drži rep na višek; dvigniti kaj na višek ● ekspr. udaril ga je, to je višek izraža ogorčenje; ekspr. zanj je višek sreče, če lahko potuje najbolj je srečen ♪
  4.      višína  -e ž (í) 1. razsežnost v navpični smeri navzgor: določati, meriti višino česa; hišo so dozidali v višino / telesna višina; višina stebra, strehe; razmerje med višino in težo / koliko meriš v višino; v kateri višini naj obesim sliko; stena je po vsej višini obložena z lesom // oddaljenost od površine, tal v navpični smeri navzgor: letalo je doseglo zaželeno višino; gledati z višine četrtega nadstropja; koča je na višini tisoč petsto metrov / v višini strehe v enaki oddaljenosti od tal kot streha 2. velikost česa glede na število enot, s katerimi se meri: določiti višino davka; temperatura je dosegla določeno višino; predvideti višino pridelka / posojilo v višini enega mesečnega dohodka / višina kazni 3. prostor, ki je visoko nad zemeljsko površino: pasti z velike višine; škrjanec je zletel v višino; v višini, ekspr. višinah je krožila kanja / dimniki se dvigajo v višino / pesn. sinje višine nebo; pren., ekspr. sončne višine slave 4. knjiž. vrh, vzpetina: vojska je zasedla višine okoli mesta; strme višine; kresovi na višinah / gorske višine 5. publ., navadno s prilastkom stopnja, raven: gledališče je doseglo evropsko višino; obdržati kondicijo na ustrezni višini; umetniška višina drame 6. lastnost zvoka glede na število nihajev glasilk, strune na sekundo: višino glasu uravnavata glasilki; višina tona 7. lastnost visokega: občudovati višino nebotičnikov / sobe se zaradi višine stropov težko ogrejejo; strah pred višino ● pogorje doseže višino dva tisoč metrov je visoko dva tisoč metrov; žarg. letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; publ. nevihta jih je zajela v višini Rta dobrega upanja na geografski širini Rta dobrega upanja ◊ astr. geocentrična višina zvezde; geogr. absolutna ali nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino; relativna višina višina točke na zemeljskem površju glede na višino kake druge točke; mat. višina razdalja točke od izbrane osnove; višina trikotnika razdalja oglišča od nasprotne stranice trikotnika; šport. skok v višino atletska disciplina, pri kateri se skače v navpični smeri; teh. sesalna višina višinska razlika med gladino tekočine, ki se črpa, in črpalko; vet. plečna višina psa višina, merjena od tal do vrha plečnice ♪
  5.      višínski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na višino: višinski razpon; višinske mere / izboljšati višinski rekord; višinska razlika med izlivom in izvirom reke 2. knjiž. gorski, hribovski: višinski svet / višinska postojanka; višinsko zdravilišče / višinski zrak; višinsko podnebje 3. poljud., v zvezi višinsko sonce svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke, strok. kremenova svetilka: kupiti višinsko sonce / obsevati se z višinskim soncem ◊ aer. višinsko krmilo krmilo, s katerim se spreminja višina leta; alp. višinski tabor; bot. višinski pas področje med določenima nadmorskima višinama, kjer uspeva določeno rastlinstvo; geod. višinska točka stalna točka na zemeljskem površju z označeno nadmorsko višino; geogr. višinska kmetija kmetija v gorskem, hribovskem svetu, navadno med 600 in 1.400 m nadmorske višine; višinska razlika razlika med nadmorskima višinama dveh točk; med. višinska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; meteor. višinski ciklon; višinska karta sinoptična karta za določene nadmorske višine ♪
  6.      višje...  prvi del zloženk za izražanje višje stopnje, mere: višjegimnazijec, višjeinstančen; višjevrsten ♪
  7.      višješólec  -lca m (ọ̑) nekdaj učenec višjih razredov osemletne gimnazije: imeti višješolca za inštruktorja ♪
  8.      višješólka  -e ž (ọ̑) nekdaj učenka višjih razredov osemletne gimnazije: višješolke in višješolci ♪
  9.      višješólski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na višje razrede osemletne gimnazije: višješolsko glasilo 2. nanašajoč se na višjo šolo: višješolski študenti / višješolska izobrazba višja izobrazba ♪
  10.      víškati  -am nedov. (ȋ) nar. pestujoč dvigovati: ti si pa vsa očetova; ni čuda, če te je vsako minuto nosil na rokah in te viškal (F. Bevk) ♪
  11.      víšnja  -e ž (ȋ) sadno drevo ali njegov kiselkast dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati višnje; saditi višnje / kompot, liker iz višenj ♪
  12.      víšnjev  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na višnjo: višnjev cvet; višnjevo drevo / višnjev sok; višnjevo vino 2. vijoličasto moder: višnjevi cveti; višnjeve oči // knjiž. moder: lan ima višnjeve cvete; višnjevo nebo / biti višnjev od mraza víšnjevo prisl.: višnjevo obarvati; višnjevo modra barva; višnjevo rdeča obleka ♪
  13.      víšnjevec  -vca m (í) 1. žganje iz višenj: natočil jim je višnjevec 2. knjiž. temno moder poldrag kamen z medeno rumenimi lisami; lazurit, lapis lazuli: nakit iz višnjevca ♪
  14.      víšnjevkast  in višnjévkast -a -o prid. (ȋ; ẹ̑) ki ni popolnoma višnjev: višnjevkast plamen / postal je višnjevkast v obraz modrikast ♪
  15.      víšnjevost  -i ž (ȋ) lastnost višnjevega, vijoličasto modra barva: višnjevost večernega neba / knjiž. višnjevost oči modrina ♪
  16.      víšnji  -a -e prid. (ȋ) zastar. 1. vzvišen, plemenit: višnji smisel življenja; višnja lepota 2. božji: višnja moč je ustvarila življenje ♪
  17.      víta  -e ž (ȋ) vrtn. okrasna vzpenjavka z enojnimi ali sestavljenimi listi, Cissus: gojiti vite ♪
  18.      vitálen  -lna -o prid., vitálnejši (ȃ) 1. ki je bistven za ohranjanje življenja: vitalni organi človeka; vitalni procesi v telesu; vitalne funkcije organov; vitalne potrebe bitja / vitalni deli rastline / vitalna moč življenjska // knjiž. ki je bistven za obstoj, nadaljnji potek česa; ključen, osnoven: vitalni pogoji za delo; to je za nas vitalno vprašanje 2. sposoben za življenje, obstajanje: vitalen rod; vitalna živalska vrsta / vitalna družba; vitalna narodna skupnost / hišna goba v lesu ni več vitalna živa 3. poln življenjske moči, volje do udejstvovanja: kdor se ukvarja s športom, je bolj vitalen; vitalna, razgibana osebnost; stara je, pa še zmeraj zelo vitalna / vitalna institucija ◊ filoz. vitalna sila življenjska sila; med. vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja; vitalna kapaciteta pljuč količina zraka, ki se izdihne po najglobljem vdihu; soc. vitalna statistika statistika, ki zbira in proučuje podatke o rojstvu, smrti, rodnosti, porokah prebivalstva; šport. vitalna točka pri karateju mesto na telesu, na katerem lahko uresničen udarec povzroči hudo poškodbo ♪
  19.      vitalíst  -a m (ȋ) pristaš vitalizma: zavračati nazore vitalistov ♪
  20.      vitalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na vitalizem: vitalistična filozofija; vitalistična biološka teorija / vitalistični pesnik, pripovednik / vitalistična lirika ♪
  21.      vitalitéta  -e ž (ẹ̑) publ. vitalnost: vitaliteta iglavcev; vitaliteta naroda / vitaliteta gospodarstva / njegova močna vitaliteta je premagala pasivnost drugih ♪
  22.      vitálnež  -a m (ȃ) ekspr. zelo vitalen človek: težkih nalog so se lotili le največji vitalneži ♪
  23.      vitálnost  -i ž (ȃ) 1. sposobnost za življenje, obstajanje: razvoj organizma je odvisen od njegove vitalnosti; sevanje zmanjšuje vitalnost; biološka, socialna vitalnost osebnosti; vitalnost čebelje matice / vitalnost družbe, institucij / vitalnost ideje 2. življenjska moč, volja do udejstvovanja: človek izjemne vitalnosti; občutek povečane vitalnosti; vitalnost mladine ♪
  24.      vítek  -tka -o prid., vítkejši (ȋ) 1. skladno raščen in glede na višino primerno ozek, zlasti v pasu: vitek in velik človek; vitka ženska; vitek kot jelka / ima vitko postavo; vitko telo 2. ki ima glede na višino, dolžino primerno majhen obseg, premer: vitka smreka; vitko steblo / vitki prsti; vitke noge / v pasu je vitka ♦ teh. vitki steber steber z velikim razmerjem med uklonsko dolžino in najmanjšo debelino ♪
  25.      vítel  -tla [tudi ǝu̯] m (í) 1. naprava, na katero se navija vrv, žica pri dviganju, vlačenju: z vitlom vleči mrežo na ladjo; vitel za dviganje bremen / motorni, ročni vitel; sidrni vitel za spuščanje in dviganje sidrne verige 2. agr. priprava za vrtenje pogonske gredi, ki jo poganja vprežna živina: vpreči konje v vitel; mlatilnica z vitlom ♪

   72.126 72.151 72.176 72.201 72.226 72.251 72.276 72.301 72.326 72.351  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA