Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (72.126-72.150)


  1.      víncar  -ja m (ȋ) zastar. vinogradnik: biti kmet in vincar ∙ zastar. rožnik deževen — vincar reven če je junij deževen, vinogradnik nima dobre letine ♪
  2.      vínce  -a s (ȋ) ekspr. manjšalnica od vino: piti vince; rdeče, rujno vince; kozarec vinca / vince v sodih že vre / trte so spet rodile vince grozdje, iz soka katerega bo nastalo vino; iz grozdja stiskati vince sok, iz katerega bo nastalo vino ♪
  3.      vincentínka  -e ž (ȋ) rel. redovnica reda, ki se ukvarja s strežbo bolnikom po domovih: bolniku streže vincentinka; usmiljenke in vincentinke / sestra vincentinka // v nekaterih deželah usmiljena sestra: v bolnici delajo vincentinke ♪
  4.      vínčece  -a [čǝc] s (ȋ) manjšalnica od vince: piti vinčece; rumeno, sladko vinčece; kozarec vinčeca ♪
  5.      vínček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od vino: piti vinček; sladek vinček; liter vinčka ♪
  6.      vínčestrka  in vinčéstrka -e ž (ȋ; ẹ̑) voj. puška repetirka ameriške proizvodnje s cevastim magazinom pod cevjo: streljati z vinčestrko ♪
  7.      vínčkar  -ja m (ȋ) ekspr. kdor rad pije vino: biti vinčkar ♪
  8.      vindicírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati vrnitev svoje stvari: vindicirati izgubljeno, ukradeno stvar ♪
  9.      víndišarski  -a -o prid. (ȋ) v avstrijskem okolju 1. za nasprotnike pripadnosti koroških Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vindišarje: vindišarski jezik / vindišarska teorija teorija, po kateri del prebivalcev avstrijske Koroške govori slovenščini samo sorodno slovansko narečje in predstavlja posebno narodnostno skupnost 2. slabš. slovenski: vindišarske pesmi; vindišarska vas ♪
  10.      víndiški  -a -o prid. (ȋ) v avstrijskem okolju vindišarski: vindiški jezik / kot psovka vindiški pes ♪
  11.      víničar  -ja m (ȋ) 1. do 1945 kdor za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdeluje tuj vinograd: haloški viničarji; siromaštvo viničarjev; vinogradniki in viničarji 2. zastar. vinogradnik: bogat, ugleden viničar ♪
  12.      viničaríja  -e ž (ȋ) do 1945 hiša, navadno z manjšim zemljiščem, v kateri stanuje viničar: živeti v viničariji; razpadajoča viničarija; vinograd z viničarijo ♪
  13.      viničáriti  -im nedov. (á ȃ) do 1945 za stanovanje v hiši pri vinogradu in za plačilo v pridelku, denarju obdelovati tuj vinograd: viničariti na nekdaj lastnem vinogradu ♪
  14.      víničarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na viničarje ali viničarstvo: viničarska hiša / viničarske obveznosti; viničarsko razmerje / viničarska knjižica knjižica s podatki o viničarskem razmerju; sam.: poročil se je z viničarsko ♪
  15.      vinifikácija  -e ž (á) agr. predelava grozdja od stiskanja do obstojnega vina z značilnimi lastnostmi: proces vinifikacije ♪
  16.      viníka  in vínika -e ž (í; ȋ) 1. vrtn. okrasna vzpenjavka z drobnimi modrimi plodovi in listi, ki jeseni pordečijo, Parthenocissus: z viniko obrasel zid 2. nar. (vinska) trta, trs: negoval je vsako viniko posebej ♪
  17.      viníl  -a m (ȋ) poljud. polivinil: proizvodnja vinila ♦ kem. enovalentni nenasičeni organski radikal ♪
  18.      vinílen  -lna -o prid. (ȋ) poljud. polivinilen: vinilna masa ♪
  19.      vinílkloríd  -a m (ȋ-ȋ) kem. brezbarven plin, iz katerega s polimerizacijo nastane polivinilklorid ♪
  20.      vínjak  -a m (ȋ) naravna žgana pijača iz vina, ki se stara v lesenih sodih: piti vinjak; kozarček, steklenica vinjaka / elipt., pog. spiti tri vinjake kozarčke vinjaka ♪
  21.      vínjak  tudi vínjek -a m (ȋ) nar. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt; vinogradniški nož: obrezovati trte z vinjakom // priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: obsekavati drevje z vinjakom ♪
  22.      vínjen  -a -o prid. (ȋ) ki se mu zaradi zaužite alkoholne pijače zmanjša sposobnost normalnega, razsodnega mišljenja, ravnanja: vinjen človek; najti koga vinjenega; malo vinjen; bil je vinjen, ne pa pijan / biti v vinjenem stanju vinjen ♪
  23.      vinjéta  -e ž (ẹ̑) 1. majhna, preprosta okrasna risba, zlasti na začetku ali koncu besedila: narisati vinjeto; z vinjetami okrašena knjiga 2. nekdaj nalepka z majhno risbo in naslovom izdelovalca, trgovca: lepiti vinjete na stekleničke z zdravili 3. lit. dekadenčna, impresionistična črtica, zlasti Cankarjeva: pisati vinjete; zbirka vinjet / literarna vinjeta ♪
  24.      vínkalica  -e ž (ȋ) nar. zahodno ovinek: ni se mu ljubilo delati vinkalice in se je nameril kar naravnost / steza se je v vinkalicah dvigala na pobočje v serpentinah, vijugah ♪
  25.      vinkulácija  -e ž (á) glagolnik od vinkulirati: vinkulacija hranilne knjižice / vinkulacija na geslo, z geslom ♪

   72.001 72.026 72.051 72.076 72.101 72.126 72.151 72.176 72.201 72.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA