Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (72.101-72.125)



  1.      viktorijánec  -nca m () angleški aristokrat, meščan z lastnostmi, značilnimi za viktorijansko dobo: puritanski viktorijanec
  2.      viktorijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Viktorije I.: viktorijanska doba / viktorijansko pohištvo / viktorijanski slog; viktorijanska morala
  3.      vikúnja  -e ž (ú) zool. južnoameriška divja žival z mehko volnato dlako, Lama vicugna: volna vikunje
  4.      víla 1 -e ž () razkošneje grajena hiša z vrtom: sezidati vilo in urediti vrt okoli nje; vila ob morju / enodružinska vila
  5.      víla 2 -e ž () mitol. lepi, mladi ženski podobno bitje, ki živi v gozdu ali v vodi: vile so plesale v mesečini; dobra, prijazna, zla vila; bila je lepa kot vila / gorska, vodna vila
  6.      vilajét  -a m (ẹ̑) v Turčiji, nekdaj višja upravna enota: bosanski vilajet ● knjiž., ekspr. koroški vilajet Koroška kot dežela, v kateri so Slovenci v podrejenem položaju
  7.      vílar  -ja m () lov. jelen ali srnjak z vilastim rogovjem: šilar, vilar in šesterak
  8.      vílast  -a -o prid. (í) podoben vilam, orodju: vilaste veje ♦ lov. vilasto rogovje rogovje, ki ima na vsakem rogu po en odrastek vílasto prisl.: vilasto razraslo deblo
  9.      víle  víl ž mn.) orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje trave, gnoja: nabosti na vile; nositi gnoj na vilah iz hleva; nalagati seno z vilami; lesene, železne vile; kupiti dvoje vil in grablje / nasaditi vile; vile s tremi roglji / dodati za vile gnoja / gnojne vile s štirimi roglji; senene vile lesene vile s tremi roglji, pri katerih srednji ne leži v isti ravnini; vile za lopatenje z močnimi, ploščatimi roglji; vile za krompir z devetimi do dvanajstimi roglji z odebeljenimi konicami ∙ grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne
  10.      viléda  -e ž (ẹ̑) pog. gobasta krpa iz umetne snovi za uporabo v gospodinjstvu: pobrisati z viledo; neskl. pril.: vileda krpa
  11.      vilenják  -a m (á) po ljudskem verovanju človek nadnaravne moči, varovanec vil: vile, vilenjaki in divji možje
  12.      vílice  -lic ž mn.) priprava iz rogljev in ročaja za nabadanje kosov hrane: nabosti meso na vilice; jesti z vilicami; srebrne vilice; vilice z dvema rogljema; vilice, nož in žlica / desertne vilice; vilice za ribe // temu podobna priprava za držanje česa: vzeti veslo z vilic; obesiti, položiti slušalko na vilice; sprednje, zadnje vilice pri kolesu ◊ čeb. satne vilice vilicam podobna priprava za odkrivanje satov; muz. glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije; rib. loviti ribe z vilicami s pripravo z roglji; šah. vilice položaj, pri katerem kmet napada dve nasprotnikovi figuri hkrati
  13.      víličar  -ja m () teh. vozilo, navadno motorno, z dvema podaljškoma za dviganje in prenašanje bremena: prevažati tovor s traktorji in viličarji; voznik viličarja
  14.      viličaríst  -a m () žarg., teh. voznik viličarja: dela kot viličarist
  15.      víličast  -a -o prid. (í) podoben vilicam: viličast izrastek; viličasta cepitev žil; viličasta ribja koščica ♦ lov. viličasti lov lov, pri katerem so lovci razporejeni v obliki črke V; teh. viličasti ključ víličasto prisl.: viličasto razcepljen
  16.      víličiti se  in vilíčiti se -im se nedov.; í ) knjiž. cepiti se, vejiti se: žila, živec se viliči / grapa se viliči v dva jarka
  17.      víličke  -ličk ž mn.) manjšalnica od vilice: žličke, viličke in nožki
  18.      vilínski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na vile, bitja: vilinski pajčolan; vile so plesale vilinsko kolo / vilinski kralj / vilinska lepota, milina 2. ekspr. nenavadno, izredno lep: njen vilinski obraz; vilinska deklica vilínsko prisl.: vilinsko vitko telo
  19.      vílja  -e ž () nar. dan, večer pred velikim praznikom; vigilija: božična vilja
  20.      vilovína  -e ž (í) bot. trava s togimi listi in valjastim ali glavičastim socvetjem, Sesleria: na strmih kamnitih pobočjih rastoča vilovina
  21.      vínar  -ja m () 1. nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja: kovati vinarje / žemlja je pred prvo svetovno vojno stala štiri vinarje 2. ekspr. kovanec majhne vrednosti: odštej mu tiste vinarje / v ljudski pesmi beli vinar svetel, srebrn srednjeveški novec; beličstar. ne bo te stalo niti vinarja popolnoma nič; star. plačati vse do zadnjega vinarja popolnoma vse; star. gledati na vsak vinar biti varčen; biti skop; preg. en krivičen vinar deset pravičnih sne zaradi krivično pridobljenega denarja, premoženja še veliko pravično pridobljenega ne prinaša sreče, koristinum. vinar srebrnik majhne vrednosti, kovan na Dunaju od 13. do 15. stoletja; zgod. plačevati tedenski vinar davščino za deželno obrambo proti Turkom
  22.      vinár  -ja m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z vinarstvom: posvetovanje slovenskih vinarjev; vinogradniki in vinarji // strokovnjak za vinarstvo s srednješolsko izobrazbo: zaposliti se kot vinar; učbenik za vinarje 2. zastar. vinogradnik: vinarji so grozdje že obrali
  23.      vinárna  -e ž () v nekaterih deželah gostinski lokal, kjer se streže zlasti z vinom: piti v vinarni; dunajske vinarne; pivnice in vinarne
  24.      vinárstvo  -a s () 1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s predelovanjem grozdja v vino in z nego vina: ukvarjati se z vinarstvom; vinogradništvo in vinarstvo s kletarstvom / inženir vinarstva 2. zastar. vinogradništvo: vinarstvo in vrtnarstvo
  25.      vínaz  -a m () izdelek iz polivinilklorida, azbesta in dodatkov: talne obloge iz vinaza; podolit in vinaz; neskl. pril.: vinaz ploščice

   71.976 72.001 72.026 72.051 72.076 72.101 72.126 72.151 72.176 72.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA