Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (71.476-71.500)
- véčnik -a m (ẹ̑) zgod., v fevdalizmu prisednik (pri sodišču) ♪
- véčnost -i ž (ẹ̄) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na večnost; telo je v zemlji, duša pa v večnosti / rajska večnost 2. lastnost, značilnost večnega: delo za človeštvo daje posamezniku večnost / večnost resnice; večnost zla 3. ekspr. doba, ki se zdi, da traja veliko časa: vsaka ura se mu je zdela večnost; minute so se vlekle v večnost / minila je cela, dolga večnost, njih pa od nikoder / graditi hišo za večnost // v prislovni rabi, z izrazom količine zelo dolgo: čakati celo, dolgo večnost ● evfem. iti, preseliti se, stopiti v večnost umreti; ekspr. dnevi, leta tečejo v večnost minevajo; pred vrati večnosti spoznati zmoto v krščanskem okolju tik pred smrtjo ♪
- véčnosten -tna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na večnost: ljubezen, smrt in druge večnostne teme umetnosti / večnostna harmonija / nadzemeljski, večnostni cilji; sam.: v njegovi glasbi je nekaj večnostnega ♪
- vèčpasóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) urb., v zvezi večpasovna cesta cesta z več prometnimi pasovi ♪
- vèčplásten -tna -o prid. (ȅ-ā) ki je iz več plasti: večplastna obloga; pren. večplastna osebnost ♦ papir. večplastni karton karton iz več samostojno oblikovanih plasti, ki se v mokrem stanju na kartonskem stroju stisnejo, da se sprimejo ♪
- vèčplástnost -i ž (ȅ-ā) lastnost, značilnost večplastnega: večplastnost zemljišča; pren. večplastnost duševnosti ♪
- vèčpólen -lna -o prid. (ȅ-ọ̑) elektr. ki ima več polov: večpolno stikalo ♪
- vèčpotézen -zna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. teh. narejen v več potezah: večpotezni zvar / večpotezno varjenje 2. šah. pri katerem je treba v več potezah dati mat ali doseči odločilno prednost: večpotezni problem; večpotezna kombinacija ♪
- vèčpotéznik -a m (ȅ-ẹ̑) šah. problem, pri katerem je treba v več potezah dati mat ♪
- vèčrazréden -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) 1. šol., v zvezi večrazredni oddelek oddelek, v katerem so učenci več razredov, letnikov: uči v večrazrednem oddelku 2. nekdaj ki ima več razredov, oddelkov: večrazredna šola ♪
- vèčsédežen -žna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ima več sedežev: večsedežno letalo ♪
- vèčslôjen in vèčslójen -jna -o prid. (ȅ-ō; ȅ-ọ̑) ki je iz več slojev: večslojni omet; pren., publ. večslojni procesi ♪
- vèčsôben -bna -o prid. (ȅ-ō) v zvezi večsobno stanovanje stanovanje, ki ima več sob ♪
- vèčstanovánjski -a -o prid. (ȅ-ȃ) v zvezi večstanovanjska hiša hiša, ki ima več stanovanj: zidati večstanovanjsko hišo ♪
- vèčstávčen -čna -o prid. (ȅ-ȃ) muz. ki je iz več stavkov: večstavčna skladba ♦ lingv. večstavčna poved ♪
- vèčstèzen -zna -o [tǝz] prid. (ȅ-ǝ̏) ki ima več stez: večstezno kegljišče ♪
- vèčstókrat prisl. (ȅ-ọ̑) izraža več sto ponovitev: pod mikroskopom so bakterije povečane večstokrat ♪
- vèčstôpenjski -a -o [pǝn] prid. (ȅ-ō) ki ima več stopenj: večstopenjska organizacija dela / večstopenjski razvoj ♦ strojn. večstopenjski kompresor kompresor, ki deluje v več stopnjah z vmesnim ohlajevanjem plina; šol. večstopenjski študij do 1980 študij v več stopnjah na fakulteti; teh. večstopenjska raketa raketa, ki ima več med seboj neodvisnih sistemov raketnih pogonskih motorjev, ki delujejo časovno drug za drugim ♪
- vèčstránkarski -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več političnih strank: večstrankarski sistem / večstrankarska vlada ♪
- vèčstránski -a -o prid. (ȅ-á) nanašajoč se na več strani: večstranski sporazum; večstranska pogodba / večstranski agent / večstranska kritika / publ. večstranska uporaba uporaba za več (različnih) stvari ♪
- vèčtíren -rna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ima več tirov: večtirna železnica 2. ki obravnava, rešuje kaj na več različnih načinov: večtirno reševanje problemov / večtirna grajenost romana ♪
- vèčtisočglàv in vèčtisočgláv -áva -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-á; ȅ-ȃ) ekspr. ki sestoji iz več tisoč glav: večtisočglava čreda ovc; večtisočglava množica ♪
- vèčúren -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki traja več ur: večurna hoja / večurna zamuda ♪
- vèčvalénten -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) kem. ki lahko veže dva ali več atomov vodika ali enakovredno količino drugega elementa ali jih nadomesti v spojini: večvalentne kovine ♦ filoz. večvalentna logika logika, ki ima več logičnih vrednosti ♪
- vèčváljen -jna -o prid. (ȅ-ȃ) strojn. ki ima več valjev: večvaljni motor ♪
71.351 71.376 71.401 71.426 71.451 71.476 71.501 71.526 71.551 71.576