Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (71.451-71.475)


  1.      večérjati  -am nedov. (ẹ̑) jesti večerjo: večerjati doma / večerjati ribe ♪
  2.      večérjica  -e ž (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od večerja: kuhati večerjico / povabiti koga na dobro večerjico ♪
  3.      večérka  -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu: po poznem kosilu je bila večerka že kratka; vrniti se sredi večerke; bilo je na večerko ♪
  4.      večérnica  -e ž (ẹ́) 1. zvezda Venera na večernem nebu: večernica miglja na obzorju; svetla večernica 2. knjiž. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih; nočnica: večernica se je razcvetela 3. mn. večerniška povest: brati, pisati večernice / zbirka Slovenske večernice 4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam ◊ zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282 ♪
  5.      večérničar  -ja m (ẹ́) pisatelj večerniških povesti: nova povest večerničarja ♪
  6.      večérnik  -a m (ẹ́) 1. časopis, ki izhaja zvečer: brati večernik 2. veter, ki piha zvečer z gor, s hribov: hladen večernik ♪
  7.      večérniški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pripovedna dela, napisana v preprostem slogu, navadno s poučno vsebino: večerniški pisatelj / večerniška povest / večerniška morala ♪
  8.      vèčfázen  -zna -o prid. (ȅ-á) elektr. ki ima več faz: večfazni sistem; večfazni tok / večfazni generator, motor ♪
  9.      vèčglásen  -sna -o prid. (ȅ-ā) muz. komponiran za več glasov: večglasna pesem / večglasno petje ● knjiž. večglasna stališča različna vèčglásno prisl.: večglasno peti ♪
  10.      vèčglásje  -a s (ȅ-ȃ) muz. glasbeni stavek za več glasov: ubrano večglasje / začetki večglasja ♪
  11.      vèčglásnost  -i ž (ȅ-á) muz. značilnost večglasnega: večglasnost narodne pesmi ♪
  12.      véčidel  [tudi eu̯] prisl. (ẹ̑) 1. večinoma, povečini: sadje je večidel še trdo; večidel so ljudje že odšli / delali so večidel ponoči; pogovarjali so se večidel o otrocih 2. navadno, ponavadi: večidel jemo doma; prihajali so večidel ob praznikih ♪
  13.      večína  -e ž (í) večji del kake skupnosti, celote: večina je bila proti; soglašati z večino / mnenje pretežne večine / večina prebivalcev, volivcev / dobiti večino glasov; absolutna, relativna večina glasov / večino dneva so preživeli v naravi; končati večino del / hiše so po večini lesene povečini; star. na izlet so šli z večine s kolesi zvečine, večinoma ∙ biti, ostati v večini biti, ostati v primerjavi z določenim bolj številen ♦ soc. kvalificirana večina glasov več kot dvotretjinska večina glasov; prim. povečini, zvečine ♪
  14.      večínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na večino: večinsko mnenje / večinski narod ♦ jur. volitve po večinskem sistemu sistemu, po katerem je izvoljen kandidat, za katerega je glasovala večina volivcev ♪
  15.      véčji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. primernik od velik: postajati večji; moja torba je večja kot tvoja / ta kraj je bil včasih precej večji / izdatki so večji kot dohodki; podjetje ima večji promet / večja skupina / on ni nič večji od mene višji / ekspr. to so naši največji prijatelji; imeti večjo srečo kot pamet 2. ki glede na kako svojo lastnost, značilnost dosega stopnjo precej nad zgornjo mejo: večje države; večja gozdna žival / povzročiti večjo škodo; darilo večje vrednosti / ima že večje otroke / spada med večje mislece dvajsetega stoletja ● delali so večji del ponoči večinoma, povečini; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; ekspr. pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo; zarečenega kruha se največ poje prenagljene izjave, sodbe mora človek dostikrat preklicati, spremeniti ◊ mat. največji skupni delitelj največje celo število, s katerim se delijo dana cela števila; največja skupna mera največje število, s katerim so deljiva vsa dana števila; sam.: pog. po večjem vse sam naredi; prim. velik ♪
  16.      vèčkanálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ptt ki ima na eni osnovni zvezi več kanalov na različnih frekvencah: večkanalna telefonija, telegrafija ◊ elektr. večkanalni magnetofon magnetofon, ki ima magnetni trak za več zvokovnih sledi ♪
  17.      vèčkrat  prisl. (ȅ) izraža več ponovitev: večkrat je udaril po mizi / imel je večkrat prestreljeno roko na več mestih // izraža, da se kaj zgodi, ponovi ob več priložnostih: večkrat je povedal pravi vzrok izostanka, včasih se je pa tudi zlagal ♪
  18.      večkráten  -tna -o prid. (ā) 1. večkrat tolikšen: imeti večkratno premoč / večkratni milijonar 2. ki ima več ponovitev: večkraten uspeh; večkratno ponavljanje / znajti se v večkratnem obroču ∙ publ. odločitev ima večkraten pomen je v več pogledih pomembna ♦ jur. večkratni povratnik večkrátno prisl.: večkratno preseči vsoto ∙ knjiž. večkratno ranjen na več mestih hkrati ♪
  19.      večkrátnik  -a m (ȃ) mat. število, ki je rezultat množenja s kakim številom: določiti večkratnike števila sedem / najmanjši skupni večkratnik najmanjše število, deljivo z vsemi danimi števili ♪
  20.      vèčléten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki traja več let: večleten presledek; večletna bolezen / večletna prizadevanja / večletna znanca // ki je za dobo več let: podpisali so večletno delovno pogodbo / večletni načrt ◊ bot. večletna rastlina rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
  21.      vèčlétnica  -e ž (ȅ-ẹ̑) bot. rastlina, ki potrebuje za razvoj več vegetacijskih dob in le enkrat cveti in semeni ♪
  22.      vèčlísten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) les., navadno v zvezi večlistna žaga žaga, ki ima več listov ♪
  23.      vèčnacionálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ima več narodov: večnacionalna država / večnacionalo podjetje ♪
  24.      vèčnadstrópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ima več nadstropij: večnadstropna hiša ♪
  25.      vèčnárodnosten  -tna -o prid. (ȅ-á) ki ima več narodnosti, narodov: večnarodnostna država / večnarodnostna posadka ♪

   71.326 71.351 71.376 71.401 71.426 71.451 71.476 71.501 71.526 71.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA