Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (7.101-7.125)



  1.      humoréska  -e ž (ẹ̑) lit. literarno delo, ki na šaljiv način prikazuje resničnost, življenje: napisati, priobčiti humoresko; humoreske in groteske // muz. skladba šaljivega značaja: Dvořákova humoreska
  2.      humoríst  -a m () duhovit, šaljiv človek, šaljivec: on je velik humorist; njegovo pripovedovanje izdaja rojenega humorista / nastopil bo zabavni ansambel s pevcema in humoristom // kdor piše humoristična dela: v fiziognomiji tega pisatelja se družita humorist in satirik
  3.      humorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humor: humorističen list, pisatelj; humoristična oddaja v radiu; humoristična zgodba; humoristično delo / govoriti v humorističnem tonu / jemati stvar s humoristične strani; pog. ima močno humoristično žilico humorístično prisl.: govoriti humoristično
  4.      humórnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost humorističnega: humornost je le del njegovega pisateljskega bistva; očaral jih je z odkritosrčno humornostjo in ljubeznivostjo / glavnega junaka je odigral s preizrazito humornostjo
  5.      humózen  -zna -o prid. (ọ̑) agr. ki vsebuje veliko humusa: humozna prst; humozna tla // ki nastane pri humifikaciji: humozne snovi / humozne kisline
  6.      húmus  -a m () vrhnja plast tal, ki vsebuje veliko razkrojenih organskih snovi, prst: sloj proda je pokrit z rodovitnim humusom; gozdni humus // agr. razkrojene organske snovi, sprstenina: zemlja vsebuje veliko humusa; obogatiti tla s humusom
  7.      húmusen  -sna -o prid. () nanašajoč se na humus: odstraniti humusno plast / humusna gnojila / humusne snovi
  8.      husitízem  -zma m () versko in družbeno gibanje na Češkem v 15. stoletju: pripadnik husitizma; širjenje husitizma / nazori husitizma
  9.      ibídem  in íbidem prisl. (; ) knjiž., pri navajanju vira na istem kraju (v knjigi), v istem delu, prav tam
  10.      idealízem  -zma m () 1. navdušenje za ideale in ravnanje po njih: to je bridko razočaralo njegov idealizem; goreč idealizem; ekspr. kačurjevski idealizem; ob ustanovitvi je bilo treba mnogo idealizma / narediti kaj iz idealizma 2. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti duha, ideje: pristaš idealizma; idealizem in materializem ◊ filoz. objektivni idealizem ki trdi, da se svet idej da spoznati; subjektivni idealizem ki trdi, da se svet idej ne da spoznati; um. idealizem umetnostno načelo, ki poudarja predvsem idejo
  11.      ideográm  -a m () arheol. grafično znamenje, ki navadno v obliki risbe ponazarja pojem kot celoto: pisava, sestavljena iz ideogramov / kitajski ideogrami; pren., ekspr. motiv slepcev postane slikarju ideogram človeškega iskanja
  12.      idiokromátičen  -čna -o prid. (á) min. ki ima za snov značilno barvo: idiokromatični kristali
  13.      idióm  -a m (ọ̑) 1. lingv. (stalna) besedna zveza, fraza, značilna za določen jezik ali narečje: idiome je težko prevesti 2. knjiž., redko jezik, govor: pisatelj je izoblikoval svoj literarni idiom
  14.      idiomátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na idiom ali idiomatiko: idiomatični izrazi
  15.      idiomátika  -e ž (á) lingv. 1. nauk o idiomih: utemeljitelj idiomatike 2. idiomi v celoti: prevajalec je dal tuji idiomatiki ustrezno domačo obliko
  16.      idiomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) min. ki nastopa v svoji značilni obliki: idiomorfni kristali
  17.      idiotízem  -zma m () 1. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popoln idiotizem / poklicni idiotizem 2. med. idiotija
  18.      íguman  -a m () v pravoslavni cerkvi predstojnik samostana: postavili so ga za igumana
  19.      ihnévmon  -a m (ẹ̑) zool. zlasti v severni Afriki živeča majhna zver, ki se hrani s kačami, ptiči, Herpestes ichneumon
  20.      ikonoklázem  -zma m (ā) zgod. nazor, gibanje, ki nasprotuje čaščenju nabožnih, svetih podob: bizantinski ikonoklazem 8. in 9. stoletja; protestantski ikonoklazem
  21.      ìlegitímen  -mna -o prid. (-) knjiž. nezakonski, nezakonit: ilegitimni otrok / ilegitimna vlada
  22.      ilirízem  -zma m () v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem
  23.      ilmenít  -a m () min. temno rjava rudnina železov titanat
  24.      iluminácija  -e ž (á) 1. knjiž. dekorativna, slavnostna razsvetljava: iluminacija glavnega mesta za praznik / rakete za iluminacijo // razsvetljava sploh: izboljšati iluminacijo ulic 2. um., v srednjem veku slikarski okras rokopisa: iluminacija kodeksov
  25.      iluminát  -a m () knjiž., redko razsvetljenec, prosvetljenec: tudi on je bil iluminat ♦ zgod. pripadnik prostozidarstvu podobnega gibanja, ki je bilo zlasti razvito v 17. in 18. stoletju

   6.976 7.001 7.026 7.051 7.076 7.101 7.126 7.151 7.176 7.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA