Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (70.051-70.075)


  1.      ugrizljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki (rad) grize, napada z zobmi; popadljiv: ugrizljiv pes / ugrizljiv človek ki navadno z neprijaznim govorjenjem kaže negativen, odklonilen odnos do ljudi ♪
  2.      ugriznína  -e ž (í) med., vet. rana od ugriza: ugriznina na nogi; udarnina, ugriznina in vbodnina ♪
  3.      ugrízniti  -em dov. (í ȋ) 1. zasaditi zobe v kaj in jih stisniti z namenom to pojesti: ko je ugriznil kruh, se mu je odlomil zob; močno ugrizniti / ugrizniti v jabolko / riba je ugriznila vabo // ekspr. pojesti: ni imel kaj ugrizniti 2. z zasaditvijo in s stiskom zob povzročiti komu rano, bolečino: pes je ugriznil otroka; mačka jo je ugriznila v nogo; pri padcu se je ugriznil v jezik; do krvi se ugrizniti / ugriznila se je v ustnico, da se ne bi zasmejala močno je pritisnila zobe na ustnico / redko bolha, kača ga je ugriznila pičila ● kje si bil pa takrat, ga je ugriznila zbodla; ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; ekspr. končno je ugriznil v politiko se je začel ukvarjati s politiko ugríznjen -a -o: otrok je ugriznjen ♪
  4.      ugríznjenec  -nca m (ȋ) kdor je ugriznjen: ugriznjenec je vpil od bolečine ♪
  5.      ugrizováti  -újem nedov. (á ȗ) zasajati zobe v kaj in jih stiskati z namenom to pojesti: ugrizovati v jabolka // ekspr. jesti: med delom je ugrizoval kruh z maslom ♪
  6.      úgrofínski  -a -o prid. (ȗ-ȋ) lingv. nanašajoč se na skupino jezikov, ki jih govorijo Madžari, Finci, Estonci: ugrofinske jezikovne značilnosti / ugrofinski jeziki ♪
  7.      ùh  medm. (ȕ) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: uh, kaj bo, če nam zboliš / uh, kako se je vreme poslabšalo 2. izraža zoprnost, gnus: uh, kako smrdi 3. izraža telesno ali duševno trpljenje: uh, uh, boli 4. izraža nejevoljo: uh, kako je domišljav; uh, je rekla in jezna odšla 5. izraža podkrepitev trditve: uh, si siten; uh, kako me zebe ♪
  8.      uháč  -a m (á) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: pes je stekel za uhačem; knjiž. glasno riganje uhača osla ◊ navt. vijak z glavo, podobno šivankinemu ušesu, za vezavo, vodenje ali napenjanje vrvi na plovilu ♪
  9.      uhajáč  -a m (á) ekspr. kdor uhaja od kod: uhajača iz zavoda so ujeli ● zastar. vojaški uhajač dezerter ♪
  10.      uhájanje  -a s (ȃ) glagolnik od uhajati: fantovo uhajanje iz zavoda, z doma / uhajanje mladine v mesta / uhajanje plina ♪
  11.      uhájati  -am nedov. (ȃ) 1. kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno zapuščati kraj (trenutnega) bivanja: otroci so pogosto uhajali / zaprte živali rade uhajajo // kljub nasprotovanju naskrivaj, neopazno iti, odhajati: uhajati iz zapora; uhajati od doma, v tujino // ekspr. kljub nasprotovanju iti, odhajati: otroci uhajajo na cesto / živina rada uhaja v sadovnjak 2. ekspr. nezaželeno iztekati: iz slabo zaprte cisterne uhaja voda / iz posode uhaja para / skozi špranje uhaja toplota 3. ekspr., z dajalnikom nezaželeno se premikati s prvotnega, navadnega mesta: pentlja ji uhaja z las; kite ji uhajajo izpod rute 4. ekspr., z dajalnikom nezaželeno prihajati, se pojavljati: iz grla so ji uhajali kriki / fantu je uhajal smeh se je proti svoji volji smejal // nehote, proti svoji volji govoriti: iz ust, z jezika so mu uhajale ostre besede 5. ekspr., z dajalnikom usmerjati se, kamor ni zaželeno: pogled ji je uhajal k skupini ljudi; oči mu uhajajo skozi okno / misli so ji uhajale k fantu mislila je na fanta ● evfem. bolniku uhaja voda nekontrolirano opravlja malo potrebo; ekspr. žena mu uhaja čez plot mu je nezvesta uhajajóč -a -e: uhajajoči plini; uhajajoča para ♪
  12.      uhajávec  -vca m (ȃ) zastar. uhajač: pognali so se za uhajavcem / vojaški uhajavec dezerter ♪
  13.      uhàn  -ána m (ȁ á) nav. mn. okrasni predmet za nošenje na ušesnih mečicah: pripeti si uhane; biserni, zlati uhani; prstan in uhani ♪
  14.      uhánček  -čka m (ȃ) manjšalnica od uhan: nositi uhančke; zlati uhančki ♪
  15.      úharica  -e ž (ȗ) roparska nočna ptica z okroglo glavo in pernatimi uhlji: hukanje uharice ♦ zool. mala uharica majhna sova z dolgimi pernatimi uhlji in rumenimi očmi, Asio otus; močvirska uharica v barjih in močvirjih živeča sova z majhnimi pernatimi uhlji, ki gnezdi na tleh, Asio flammeus; velika uharica velika sova z dolgimi črnimi, rumeno obrobljenimi pernatimi uhlji, ki gnezdi v zapuščenih gnezdih, Bubo bubo ♪
  16.      uhàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje: uhat zajec; uhata žival 2. nav. ekspr. ki ima uho, ušesa: uhat ročaj / uhati listi knjige ◊ zool. uhati klobučnjak klobučnjak z uhljem podobnimi spolnimi organi, Aurelia aurita; uhati netopir netopir z dolgimi uhlji in dolgo, ozko letalno mreno, Plecotus ♪
  17.      uhátec  -tca m (ȃ) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel: prijahati na uhatcu; rigajoč uhatec ♪
  18.      úhati  -am nedov. (ȗ) ekspr. z uh izražati čustvo: čudil se je in uhal ♪
  19.      uháti  -ám nedov. (á ȃ) držati za uho, uhelj in stresati: lasal ga je in uhal; fanta sta se neusmiljeno uhala ♪
  20.      úhelj  úhlja m (ū) 1. zunanji del ušesa: dvigniti, povesiti uhlje; potegniti za uhlje; striči z uhlji; dolgi, štrleči, viseči uhlji; oslovski, zajčji uhlji 2. ekspr. temu delu podoben del česa: zavihati uhlje ovratnika; izpod jopice mu je molel uhelj srajce 3. temu delu podoben del kake priprave z luknjo za držanje, nameščanje česa; uho: prijeti škaf za uhelj; uhlji škarij ♪
  21.      úheljc  -a [hǝl] m (ȗ) uheljček: povesiti uheljce; koničasti uheljci ♪
  22.      úheljček  -čka [hǝl] m (ȗ) ekspr. manjšalnica od uhelj: preluknjati uheljčke za uhane / uheljček šivanke ušesce ♪
  23.      uhitéti  -ím dov., uhítel (ẹ́ í) star. 1. ujeti: uhiteti tatu / bal se je, da jih uhiti nevihta, noč // prehiteti: vse kosce je uhitel / hotela je nekaj reči, pa jo je oče uhitel 2. uiti, zbežati: uhitela sta skozi zadnja vrata ♪
  24.      uhléviti  -im dov. (ẹ̄) agr. narediti, da žival živi v hlevu: uhleviti konja uhlévljen -a -o: uhlevljena krava ♪
  25.      uhljáč  -a m (á) ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec: uloviti uhljača; knjiž. uhljača bi rad prodal osla ♪

   69.926 69.951 69.976 70.001 70.026 70.051 70.076 70.101 70.126 70.151  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA