Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (69.751-69.775)
- tvóriti -im nedov. (ọ̄) knjiž. 1. delati, ustvarjati: tvoriti glasove z govorilnimi organi / tvoriti pojme 2. biti, ustvarjati: skala v strugi tvori jez / lak tvori zaščito / to vprašanje tvori jedro razprave je jedro 3. sestavljati: odbor tvorijo trije člani ◊ geom. stranici tvorita kot 90° delata, oklepata; lingv. tvoriti besede, stavke; mat. tvoriti množice tvóriti se delati se, nastajati: na vratu se mu tvori bula tvorèč -éča -e: ozadje tvoreče kulise tvórjen -a -o: na osnovi dokazov tvorjen sklep; tvorjena beseda ♪
- tvorívo -a s (í) 1. knjiž. snov, iz katere se kaj dela, izdeluje; gradivo, material: kamenje in glina kot tvorivo za vodno pregrado / bombaž, volna in druga tvoriva // snov, iz katere je kaj narejeno, sestavljeno: tkanini se po tvorivu razlikujeta 2. les. že obdelan, predelan les, namenjen za nadaljnjo predelavo: poraba tvoriv; surovina, tvorivo in polizdelek / iverna tvoriva ◊ fot. film, fotografska plošča, fotografski papir ♪
- tvórjenka -e ž (ọ̄) lingv. tvorjena beseda: deli tvorjenke; mladost, starocerkvenoslovanski in druge tvorjenke ♪
- tvórnica -e ž (ọ̑) zastar. tovarna: delati v tvornici / tvornica klobukov / dimniki tvornice ♪
- tvórničar -ja m (ọ̑) zastar. tovarnar: premoženje tvorničarja ♪
- tvórnik -a m (ọ̑) lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja: delam je tvornik; srednjik, trpnik in tvornik ♪
- tvórniški -a -o prid. (ọ̑) zastar. tovarniški: tvorniški delavec / tvorniški dimniki ♪
- tvórnost -i ž (ọ̄) knjiž. ustvarjalnost: umetnikova tvornost že upada / gledališka, znanstvena tvornost; ljudska tvornost ♪
- tvórstvo -a s (ọ̑) knjiž. (duhovno) ustvarjanje: spodbujati tvorstvo / leposlovno, umetniško tvorstvo ♪
- tvŕdka -e ž (ȓ) star. 1. podjetje: lastnik tvrdke / izvozna tvrdka 2. ime (podjetja): vsako podjetje ima svojo tvrdko ♪
- ú m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, ú úja (ū) dvaindvajseta črka slovenske abecede: napisati u; veliki U; cev v obliki črke U // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi u ♦ metal. profil U in U profil profil, katerega presek je podoben veliki tiskani črki U ♪
- ú medm. (ȗ) posnema tuljenje, hud jok: u, u, u, zavija burja okrog oglov; u, u, je prestrašeno jokal otrok // posnema glas sove: u, u, u, se je oglašala sova; sam.: zaslišali so zategli sovji u, u, u ♪
- ù medm. (ȕ) 1. izraža začudenje, presenečenje: u, kako si bila pridna; hitro, hitro! U, kaj pa je 2. izraža podkrepitev trditve: u, kako bobni; u, si občutljiva ♪
- u... predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) v zvezi s se usmerjenosti dejanja z višjega mesta, položaja na nižjega: ugrezati se, usedati se / ulekniti se b) premikanja stran: ubežati, uiti, uteči / umakniti se c) dosege zaželenega namena, cilja: ublažiti / uokviriti, ustekleničiti / udobrovoljiti, uenosmeriti, upokončiti / ubesediti, učlovečiti / udomačiti, upijaniti / uhoditi, uigrati se / upliniti, utekočiniti se č) v zvezi s se zmanjšanja česa kot posledice dejanja: ukuhati se, uskočiti se, usušiti se d) v zvezi s se napake, pomote pri dejanju: umeriti se, uračunati se, ušteti se e) povzročitve škode, poškodbe z dejanjem: urezati, ustriči / usekati se f) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): ubraniti, uloviti / uleči se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: udor,
udoren, udrtje, usedlina ♪
- ubádanje -a s (ȃ) glagolnik od ubadati se: ubadanje z otroki ji je vzelo veliko časa / ubadanje s pisanjem ♪
- ubádati se -am se nedov. (ȃ) ekspr. 1. z naporom opravljati opravila, dela v zvezi s tem, kar določa sobesedilo: ubadati se s kmetijo; sama se ubada z otroki in gospodinjstvom / dolgo se že ubada s tem delom ga z naporom opravlja 2. ukvarjati se s čim neprijetnim, težavnim: kar sam se ubadaj s tem problemom; noče se ubadati z nepomembnimi stvarmi / vse življenje se ubada s težavami jih ima // ukvarjati se s čim sploh: ubadati se z obrtjo ♪
- ubèg in ubég -éga m (ȅ ẹ́; ẹ̑) zastar. pobeg: ubeg iz zapora ♪
- ubéglec -a [lǝc] m (ẹ̑) zastar. ubežnik: zasledovati ubegleca ♪
- ubégniti -em dov., tudi ubegníte; tudi ubegníla (ẹ́ ẹ̑) zastar. pobegniti: poskušati ubegniti / ubegniti nevarnosti umakniti se pred njo, se ji izmakniti ♪
- ubelíti in ubéliti -im dov. (ȋ ẹ́) star. obeliti: ubeliti platno / skrbi ubelijo lase / ubeliti deblo ubéljen -a -o: ubeljene rjuhe ♪
- ubesedítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ubesediti: ubeseditev dogodkov; sodobna ubeseditev antičnega mita; tehnika ubeseditve ♪
- ubeséditi -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. izraziti z besedami: ubesediti doživetja, misli ♪
- ubesedovánje -a s (ȃ) glagolnik od ubesedovati: ubesedovanje snovi v romanu; način ubesedovanja ♪
- ubesedováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. izražati z besedami: ubesedovati dogodke ♪
- ubežáti -ím dov., ubéži; ubéžal tudi ubêžal (á í) 1. z begom se umakniti pred kom, izmakniti se komu: ubežati sovražniku / ubežati pred zasledovalci // ekspr. umakniti se pred čim, izmakniti se čemu: ubežati kazni / ubežati usodi / za las je ubežal smrti 2. star. pobegniti, zbežati: obljubil je, da ne bo poskušal ubežati; ubežati od doma / pes se je strgal z verige in ubežal ušel; ubežati od vojakov dezertirati ♪
69.626 69.651 69.676 69.701 69.726 69.751 69.776 69.801 69.826 69.851