Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (69.701-69.725)


  1.      turôbnost  -i ž (ó) knjiž. žalost, mračnost: obšla ga je turobnost / turobnost pesmi / turobnost jesenske pokrajine ♪
  2.      túrščičen  -čna -o prid. (ú) nar. koruzen: turščični storž; turščično zrno / turščična moka / turščična njiva ♪
  3.      túrški  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik // nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov ● poljud. turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, strok. brkati nagelj; turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; redko turško stranišče stranišče na počep ◊ anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; lingv. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto túrško prisl.: govoriti (po) turško ∙ sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; sam.: popiti turško s smetano turško kavo ♪
  4.      túrštvo  -a s (ú) lastnosti, značilnosti Turkov: v pesnitvi je čutiti pravo turštvo / vpliv turštva turške kulture, miselnosti ● ekspr. obsojati turštvo teh divjakov brezobzirno nasilje, ravnanje ♪
  5.      túsah  -a m (ȗ) tekst. svila iz vlaken kokonov nekultivirane indijske sviloprejke: pridobivati tusah; neskl. pril.: bluza iz tusah svile ♪
  6.      túš 1 -a m (ȗ) 1. sredstvo za pisanje, risanje, navadno črne barve in na osnovi saj: pisati s tušem; tuš in redis pero / kitajski tuš / tuš za trepalnice gosta, tekoča snov za ličenje 2. um. slikarska tehnika, pri kateri se riše in barva s tem sredstvom: risba v tušu // risba v tej tehniki: razstava olj in tušev ♪
  7.      túš 2 -a m (ȗ) pog. prha: kopalnica s tušem / vroč tuš; novica je nanjo delovala kot mrzel tuš / stopiti pod tuš / po tušu je šel v posteljo po prhanju / srečanje je bilo hud tuš zanj hudo razočaranje, neprijetno presenečenje ♪
  8.      túš 3 -a m (ȗ) muz. kratek, bučen glasbeni uvod, pozdrav, navadno s pihalnimi glasbili in bobni: ansambel zaigra tuš ♪
  9.      túš 4 -a m (ȗ) šport., pri rokoborbi položaj, ko se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: po tušu sodnik prekine dvoboj / premagati nasprotnika s tušem ♪
  10.      tušíranje 2 -a s (ȋ) glagolnik od tuširati2: tuširanje z mrzlo vodo; kopanje in tuširanje ♪
  11.      tušíranka  -e ž (ȋ) žarg., um. risba v tušu, s tušem: razstava tuširank / Pregljeve tuširanke ♪
  12.      tušírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) 1. risati, prekrivati s tušem: tuširati načrt 2. ličiti s tušem: tuširati trepalnice 3. teh. delati vidna izbokla mesta na kovini s tuširno ploščo in jih z glajenjem, strganjem prilagoditi kakemu strojnemu delu glede na gladkost, obliko: tuširati ležaj tečaja tušíran -a -o: tuširana risba ♪
  13.      tušírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) pog. umivati s prho; prhati: tuširati otroke; tuširati se s toplo vodo ♪
  14.      tušírati 3 -am dov. in nedov. (ȋ) šport., pri rokoborbi premagati tako, da se nasprotnik z lopaticami dotakne tal: tuširati nasprotnika ♪
  15.      tušíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na tuširanje1: tuširni postopek / tuširna plošča zelo gladka plošča, premazana s tušem, barvo, za označevanje izboklih mest s pritiskom ob obdelovanec ♪
  16.      túta  -e ž (ū) zlasti v primorskem okolju kombinezon: obleči tuto; delavci v tutah ♪
  17.      túta  medm. (ū) za uspavanje otroka: aja, tuta, aja, spi otrok moj / tuta nina; aja tuta ♪
  18.      tútati  -am nedov. (ȗ) ekspr. hupati, trobiti: mimo so drveli avtomobili in tutali ♪
  19.      tútor  -ja m (ū) knjiž. varuh, skrbnik: postaviti mladoletniku tutorja; pren. tutor življenja ♪
  20.      tútorstvo  -a s (ū) knjiž. varuštvo, skrbništvo: sprejeti tutorstvo / lastiti si tutorstvo nad kom; idejno, politično tutorstvo ♪
  21.      tútti  [tuti] prisl. (ȗ) označba za igro, petje celotnega orkestra, zbora vsi (skupaj): pri nekaterih baladah nastopa delitev petja na solo in tutti; neskl. pril.: tutti mesta v skladbi ♪
  22.      tútu  medm. (ū) za uspavanje otroka: peti: tutu, tutu / aja tutu; aja tutaja, aja tutu ♪
  23.      tutú  in tútu medm. (ȗ; ȗ) posnema glas hupe, trobljenje: pred ovinkom je zatrobil: tutu, tutu / pesn. pomlad je že tu, tututu, so zatrobile trobentice ♪
  24.      túžen  -žna -o prid. (ú ū) zastar. žalosten, otožen: zapuščena, tužna mati / tužne misli túžno prisl.: tužno gledati ♪
  25.      TV  in tv [tevé] ž neskl., tudi TV TV-ja in tv tv-ja m (ẹ̑) kratica televizija: sporočiti po radiu in TV; neskl. pril.: TV sprejemnik ♪

   69.576 69.601 69.626 69.651 69.676 69.701 69.726 69.751 69.776 69.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA