Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (69.401-69.425) 
- tróréznik -a m (ọ̑-ẹ̑) tisk. knjigoveški stroj, ki obrezuje knjige, papir na treh straneh hkrati ♪
- trós -a m (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi; trosi praproti; trosi pri glivah / glivični trosi 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros ♪
- trosàv -áva -o prid. (ȁ á) ki ima trose: trosava rastlina ♪
- tróséd in trósèd -éda m (ọ̑-ẹ̑; ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́) obrt. kos sedežnega pohištva s tremi sedeži, navadno oblazinjen: v dnevni sobi imajo trosed ♪
- trósek -ska m (ọ̑) manjšalnica od tros: veter raznaša troske; troski gliv ♪
- trósen -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tros: trosna plast / trosni list list, na katerem se razvijejo trosovniki; trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose ♪
- trósenje -a s (ọ́) glagolnik od trositi: trosenje gnoja / trosenje letakov / preprečevati trosenje laži / lahkomiselno trosenje denarja ♪
- trosílec -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. kdor kaj trosi: trosilec letakov / trosilci laži 2. stroj za trosenje gnoja, gnojil: popraviti trosilec / trosilec hlevskega gnoja ♪
- trosílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na trosenje: trosilna naprava / trosilna akcija med narodnoosvobodilnim bojem akcija, pri kateri se skrivaj odlagajo listi z gesli, besedili proti okupatorju ♪
- trosílnik -a m (ȋ) agr. stroj za trosenje gnoja, gnojil: raztrositi gnoj s trosilnikom / dvoosni, enoosni trosilnik ♪
- trosíti in trósiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči ♪
- tróska -e ž (ọ̑) 1. nar. vzhodno usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati trosko na kruh 2. zastar. žlindra: kupi troske ob topilnici ♪
- tróskati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. nositi: vsak dan troska zelenjavo na trg ♪
- tróskòk -óka in -ôka m (ọ̑-ȍ ọ̑-ọ́, ọ̑-ó) šport. atletska disciplina, pri kateri se naredi trikratni skok tako, da se drugič odrine z isto nogo kot prvič, tretjič pa z nasprotno nogo: zmagati v troskoku ♪
- trósnica -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi: trosnice in cvetnice ♪
- trósnik -a m (ọ̑) bot. organ v katerem nastajajo trosi; trosovnik ♪
- trosnják -a m (á) bot. nadzemni del gobe, v katerem nastajajo trosi: odstraniti trosnjak // del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif ♪
- trósôben -bna -o prid. (ọ̑-ō) v zvezi trosobno stanovanje stanovanje, ki ima tri sobe: vseliti se v trosobno stanovanje ♪
- trosonósec -sca m (ọ̑) nav. mn., bot. celica gliv, ki nosi na vrhu trose; trosni podstavek ♪
- trósovec -vca m (ọ̑) nav. mn., zool. zajedavske praživali, ki se razmnožujejo s trosi, Sporozoa: bičkarji, migetalkarji in trosovci ♪
- trósovka -e ž (ọ̑) nav. mn., bot. rastlina, ki nima cvetov in se razmnožuje s trosi ♪
- trosóvnik -a m (ọ̑) bot. organ, v katerem nastajajo trosi: trosovniki pri glivah, mahovih, praprotih ♪
- tróspèv in tróspév -éva m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑) muz. skladba za tri glasove ali tri glasbila: peti trospev; skladatelj trospevov ♪
- tróspôlen -lna -o prid. (ọ̑-ȏ) lingv. 1. ki ima posebno končnico za vsak spol: pridevniki so trospolne besede 2. pri osebnih zaimkih jaz, ti ki ima eno obliko za vse tri spole ♪
- tróstíšje -a s (ọ̑-ȋ) lit. trivrstična kitica: v trostišjih napisana pesem ♪
69.276 69.301 69.326 69.351 69.376 69.401 69.426 69.451 69.476 69.501 
