Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (69.126-69.150)


  1.      trijét  -a m (ẹ̑) gastr. jed iz opečenih krušnih rezin, prelitih s kuhanim vinom: pripraviti trijet / vinski trijet ♪
  2.      trík  -a m (ȋ) 1. dejanje, postopek, s katerim kdo skuša spretno kaj doseči: pozna trik, kako se ubraniti napadalca; naučil se je vseh trikov svojega poklica / govorniški trik; reklamni triki // dejanje, ki zahteva veliko spretnost, izurjenost: naučiti medveda raznih trikov; žongler jih zabava s svojimi triki 2. dejanje, s katerim kdo skuša koga spretno prevarati, preslepiti: ne pusti se ustrahovati, to je le njihov trik; nasedati trikom; ujeti se na trik; uporablja cenene, stare trike; triki goljufov, žeparjev 3. v resničnosti nemogoče dejanje, katerega potek se prikrije zaradi ustvarjanja videza resničnosti: iluzionist izvaja svoj trik; vaditi trik; čarovniški trik; trik s kartami 4. tehnični postopek v kinematografiji, fotografiji, gledališču za ustvarjanje posebnih optičnih, zvočnih učinkov: filmski, fotografski triki; odrska tehnika za različne trike; uporaba trikov v filmu; neskl. pril.: film. trik film risani ali lutkovni film ♪
  3.      triklínij  -a m (í) pri starih Rimljanih ležišče za šest do dvanajst oseb, ki s treh strani obdaja jedilno mizo: gostje so ležali, sloneli na trikliniju / srednje ležišče triklinija // jedilnica s takim ležiščem: večerjati v trikliniju ♪
  4.      triklínski  -a -o prid. (ȋ) min., navadno v zvezi s sistem v katerem so vse tri osi med seboj nagnjene ♪
  5.      tríklóretén  -a m (ȋ-ọ̑-ẹ̑) kem. eten, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorovimi: odstraniti mastne madeže s trikloretenom ♪
  6.      tríklóretilén  -a m (ȋ-ọ̑-ẹ̑) kem. trikloreten ♪
  7.      trikó  -ja m (ọ̑) strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: triko za trenirke; perilo iz trikoja // tesno prilegajoče se oblačilo, ki pokriva telo, iz take pletenine: črn triko; telovadke v trikojih // kor. tesno prilegajoče se, hlačnim nogavicam podobno oblačilo iz take pletenine: akrobati, baletke v trikojih; neskl. pril.: triko majica trikojasta ♪
  8.      trikójast  -a -o prid. (ọ̑) ki je iz trikoja: trikojasta majica; trikojasto perilo ♪
  9.      tríkolésen  -sna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima tri kolesa: trikolesni avtomobil; trikolesno vozilo ♪
  10.      tríkolésnik  -a m (ȋ-ẹ̑) 1. tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati mleko s trikolesnikom 2. avtomobil s tremi kolesi: peljati se s trikolesnikom ♪
  11.      tríkoló  -ésa s (ȋ-ọ̑ ȋ-ẹ̑) tovorno vozilo s tremi kolesi; tricikel: razvažati kruh, zelenjavo s trikolesom / motorno, nožno trikolo // otroško vozilo s tremi kolesi na nožni pogon: voziti se s trikolesom ♪
  12.      trikót  -a m (ọ̄) 1. trikotna ploskev: pokositi trikot na koncu njive; trikot zelenice / graditi v trikotu med cestami; trikot Ljubljana—Kranj—Kamnik; pren. trikot državnih, narodnih in gospodarskih vprašanj 2. kar je po obliki podobno trikotniku: pojesti trikot sira; postaviti se v trikot / zložiti prtiček v obliki trikota ∙ žarg., elektr. trikot trikotna vezava; star. ljubezenski trikot ljubezenski trikotnik ♦ muz. glasbilo v obliki jeklenega, v enem kotu odprtega, na vrvici visečega trikotnika, na katerega se udarja s paličico; triangel ♪
  13.      trikótast 1 -a -o prid. (ọ̄) ki ima obliko trikota: trikotasto znamenje / trikotasti zobje ♦ anat. trikotasta mišica trikotna mišica ♪
  14.      trikotáža  -e ž (ȃ) 1. strojno pletena prožna, raztegljiva pletenina: izdelovati trikotažo; perilo iz trikotaže // izdelki iz te pletenine: modna trikotaža; otroška trikotaža 2. obrat za izdelovanje te pletenine: delavka v trikotaži ♪
  15.      trikóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima tri kote: trikotna ruta; plošča je trikotna; trikotno jadro / trikotna pila / trikotna kompozicija slike ♦ anat. trikotna mišica; elektr. trikotna vezava vezava, pri kateri so tokokrogi vezani v obliki trikotnika; teh. trikotni noži ♪
  16.      trikótnik  -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ima tri kote: načrtati trikotnik; stranica trikotnika / enakostranični trikotnik; ostrokotni, pravokotni, topokotni trikotnik; sferični ali sferni trikotnik del površja krogle, omejen s tremi loki velikih krogov krogle 2. priprava za delanje, risanje ravnih črt v obliki pravokotnega trikotnika: vleči črte s trikotnikom; lesen, plastičen trikotnik; ravnilo, šestilo in trikotnik / izmeriti s trikotnikom 3. kar je po obliki podobno takemu liku: otroci se učijo s pomočjo krogcev, kvadratov in trikotnikov / pojesti trikotnik sira / znamenje v obliki trikotnika // trikotna ploskev: travnat trikotnik med cestami; zadrževati se v trikotniku Ribnica—Kočevje—Žužemberk ● bermudski trikotnik področje Atlantskega oceana med Bermudi, Portorikom in Florido; ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec ◊ astr. Trikotnik ozvezdje na severnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; Južni trikotnik ozvezdje na južnem nebu s tremi svetlimi zvezdami; poletni trikotnik lik, ki ga sestavljajo tri zelo svetle zvezde poletnega neba: Atair, Vega in Deneb; avt. varnostni trikotnik prometno znamenje v obliki trikotnika, ki se postavi na cesto ob zadrževanju vozila na njej, navadno zaradi okvare, ali s katerim se označita vozili med vleko; fiz. trikotnik sil s katerim se sestavljajo sile ali se razstavlja sila; lingv. samoglasniški trikotnik sestav samoglasnikov v obliki trikotnika; muz. trikotnik triangel; navt. kurzni trikotnik pravokotni enakokraki trikotnik iz prozorne snovi z vtisnjeno stopinjsko lestvico za določanje položaja ladje; navigacijski (sferni) trikotnik s podatki opazovanja, meritev in časa sestavljen trikotnik za določanje položaja ladje po astronomski navigaciji; ped. didaktični trikotnik učenec, učna vsebina in učitelj; šah. pravilo trikotnika pravilo, po katerem se premika kralj po trikotniku treh polj, kadar se hoče v končnici prepustiti poteza nasprotnemu kralju ♪
  17.      trikótniški  -a -o prid. (ọ̑) ki ima obliko trikotnika: trikotniška ploskev / letalo trikotniške oblike / trikotniška kompozicija slike; trikotniška povezava proizvodnje, trga in porabe ♪
  18.      tríkrák  in tríkràk -áka -o prid. (ȋ-ȃ; ȋ-ȁ ȋ-á) ki ima tri krake: trikraki znak; trikrako sidro ♪
  19.      trikráljevski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na (svete) tri kralje: slika s trikraljevskim motivom / trikraljevska voda na dan pred (svetimi) tremi kralji blagoslovljena voda ♦ etn. trikraljevski koledniki ♪
  20.      tríkrat  prisl. (ȋ) izraža tri ponovitve: trikrat pet je petnajst; trikrat ponoviti, ugibati; vaditi trikrat na teden / trikrat hujši, manjši, večji / poskusil je dvakrat, trikrat, potem pa odnehal; trikrat, štirikrat je počilo / kot vzklik trikrat hura za zmagovalca ● ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; oklicati enkrat za trikrat pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri; riba mora plavati (trikrat: v vodi, v olju in v vinu) kadar se jedo ribe, se pije vino ♪
  21.      tríkraten  tudi tríkráten -tna -o prid. (ȋ; ȋ-ā) 1. trikrat tolikšen: plačati trikratno ceno; vlak prevozi v istem času trikratno razdaljo 2. ki izraža tri ponovitve: trikratna pojavitev / trikratni prvak, udarnik tríkratno tudi tríkrátno prisl.: trikratno povrniti; trikratno zaračunan ♪
  22.      tríkrílen  -lna -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima tri krila: trikrilna omara ♦ um. trikrilni oltar ♪
  23.      tríkróven  -vna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima tri krove: trikrovna ladja ♪
  24.      tríktrák  -a m (ȋ-ȃ) igra s kamenčki in kockami na igralni deski: igrati triktrak ♪
  25.      trikún  -a m (ȗ) obrt. žebelj za okovanje zlasti planinskih čevljev: s trikuni okovani gojzarji ♪

   69.001 69.026 69.051 69.076 69.101 69.126 69.151 69.176 69.201 69.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA