Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (68.501-68.525)


  1.      tópničarski  tudi topníčarski -a -o prid. (ọ̑; ȋ) nanašajoč se na topničarje: topničarska uniforma / topničarska enota ♪
  2.      topníštvo  in tópništvo -a s (ȋ; ọ̑) vsa močna strelna orožja kopenske vojske, letalstva in mornarice: obe diviziji sta imeli nekaj topništva; protiletalsko topništvo / lahko, težko topništvo // rod kopenske vojske, oborožen s takim orožjem: topništvo napada mesto ♪
  3.      topoglàv  in topogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. neumen, omejen: res je topoglav, če se je tako odločil / topoglava pravila topoglávo prisl.: topoglavo kaj razlagati ♪
  4.      topoglávec  -vca m (ȃ) ekspr. neumen, omejen človek: ni tak topoglavec, kot je videti ♪
  5.      topogláviti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. neumno, omejeno ravnati, govoriti: kar naprej topoglavi ♪
  6.      topoglávka  -e ž (ȃ) ekspr. neumna, omejena ženska: ne poslušaj te topoglavke ♪
  7.      topoglávost  -i ž (ā) ekspr. neumnost, omejenost: obupoval je nad sosedovo topoglavostjo / podreja se mu le iz topoglavosti ♪
  8.      topogléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) publ. tak, ta: topogledno vprašanje ni umestno topoglédno prisl. v tem pogledu, glede tega: topogledno vam ne morem dati nobenih pojasnil ♪
  9.      topográf  -a m (ȃ) strokovnjak za topografijo: zemljevid je izdelal znan topograf ♪
  10.      topografíja  -e ž (ȋ) 1. opisovanje, prikazovanje značilnosti zemeljskega površja, zlasti s kartami, zemljevidi: biti izveden v topografiji / izšlo je že več topografij / zgodovinska topografija Slovenije // značilnosti zemeljskega površja: topografija puščave 2. knjiž. opisovanje, prikazovanje česa glede na nahajališče: topografija spomenikov NOB / arheološka topografija ♦ um. umetnostna topografija // opisovanje, prikazovanje česa sploh: čustvena topografija glavne osebe v romanu ♪
  11.      topográfski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na topografijo: topografski sestavek / topografski znaki / topografska karta / topografski popisi umetnostnih spomenikov ◊ lit. topografska poezija poezija, ki se izraža predvsem z likovno podobo grafičnih znakov in njihove razporeditve; med. topografska anatomija anatomija, ki proučuje medsebojne prostorske odnose organov in delov telesa ♪
  12.      topokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima tope kote: risati topokotne like ♦ geom. topokotni trikotnik trikotnik, ki ima en topi kot ♪
  13.      tôpol  -ôla m (ó ó) visoko listnato drevo s cveti v mačicah in semeni s šopom dolgih dlačic: ob reki rastejo topoli; posaditi, posekati topol; visok topol; drevored topolov ♦ bot. beli z jajčastimi ali krpatimi listi, Populus alba, črni s priostrenimi ostro nazobčanimi listi, Populus nigra, kanadski topol z bleščeče rdečimi listnimi peclji, Populus canadensis ♪
  14.      tôpol  -óli ž (ó ọ̑) zastar. topol m: sedel je na klopi pod topoljo ♪
  15.      topôla  -e ž (ó) star. topol m: visoke topole ob reki ♪
  16.      topolíno  -a m (ȋ) tip manjšega italijanskega osebnega avtomobila znamke Fiat: voziti se s topolinom ♪
  17.      topolísten  -tna -o prid. (ȋ) bot., navadno v zvezi topolistna kislica kislica z velikimi, dolgopecljatimi, na koncu zaokroženimi spodnjimi listi, Rumex obtusifolius ♪
  18.      topologíja  -e ž (ȋ) geom. geometrija, ki se ukvarja z invariantami pri zveznih preslikavah: topologija in funkcionalna analiza ♪
  19.      topôlovka  -e ž (ó) 1. bot. užitna lističasta goba z rumeno rjavim klobukom in ukrivljenim vitkim betom, ki raste zlasti ob topolih, Agrecybe aegerita: nabirati topolovke 2. zool. hrošč z modro zelenim ovratnikom in rdečim vratnim ščitom, ki obžira topolove liste, Melasoma populi ♪
  20.      toponós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima top nos: toponos človek / toponos obraz ♪
  21.      toponósec  -sca m (ọ̑) ekspr. kdor ima top nos: kdo je ta toponosec ♪
  22.      tôpor  -ôra m (ó ó) star. toporišče: nasaditi sekiro na topor; topor krampa ♪
  23.      toporóben  -bna -o prid. (ọ̑) ki ima top rob, tope robove: toporoben kos lesa ♪
  24.      tópos  -a tudi tópa m (ọ̑) lit. miselni in izrazni obrazec, značilen za določeno literarno tradicijo: antični topos; toposi v ljudski pesmi ♪
  25.      topòt  -ôta m (ȍ ó) glagolnik od topotati: topot je prenehal; konjski topot // topi glasovi, nastali zaradi udarjanja, navadno z nogami ob tla: zaslišati topot; glasen topot ♪

   68.376 68.401 68.426 68.451 68.476 68.501 68.526 68.551 68.576 68.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA