Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (6.826-6.850)


  1.      harmoníjski  -a -o prid. (ȋ) muz. harmonski: harmonijska barvitost ♪
  2.      harmónika  -e ž (ọ́) 1. glasbilo s tipkami za obe roki in s kovinskimi jezički, ki proizvajajo tone ob raztegovanju in stiskanju meha: harmonika se oglasi; igrati na harmoniko; pog., ekspr. cel večer je vlekel harmoniko igral nanjo / ustna harmonika orglice ♦ muz. diatonična harmonika pri kateri da pritisk na isti gumb ob raztegovanju ali stiskanju meha dva različna tona; klavirska harmonika s klaviaturo // pog., ekspr. raztegljivemu mehu tega glasbila podoben predmet: ob trčenju se je avto spremenil v harmoniko; harmonika pri radiatorju 2. muz. harmonične značilnosti skladbe: barvita, osebna harmonika ♪
  3.      harmónikar  -ja m (ọ́) kdor igra (na) harmoniko: harmonikar je zaigral polko ♪
  4.      harmónikarica  -e ž (ọ́) ženska, ki igra (na) harmoniko ♪
  5.      harmónikarski  -a -o (ọ́) pridevnik od harmonikar: harmonikarski zbor ♪
  6.      harmónikast  -a -o prid. (ọ́) ekspr. podoben mehu harmonike: zmečkane, harmonikaste hlače ♪
  7.      harmonikáš  -a m (á) harmonikar: koncert harmonikašev ♪
  8.      harmonírati  -am nedov. (ȋ) knjiž. skladati se, ujemati se: njuni nazori harmonirajo; barve lepo harmonirajo; figura harmonira z ozadjem ♪
  9.      harmoníst  -a m (ȋ) 1. kdor igra (na) harmonij: virtuozen harmonist 2. muz. harmonizator: pesem je harmoniziral izkušen harmonist ♪
  10.      harmonizácija  -e ž (á) glagolnik od harmonizirati: ukvarjal se je s harmonizacijo ljudskih pesmi / kdo je avtor te harmonizacije / harmonizacija odnosov v podjetju ♪
  11.      harmonizátor  -ja m (ȃ) muz. kdor harmonizira: zbiratelj in harmonizator ljudskih pesmi ♪
  12.      harmonízem  -zma m (ȋ) knjiž. težnja po harmoničnosti: bil je vnet zagovornik harmonizma ♪
  13.      harmonizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. muz. napisati melodiji akordično spremljavo: harmonizirati melodijo; harmonizirati ljudske napeve 2. knjiž. spraviti v skladno celoto, soglasje: vsa razpoložljiva izrazna sredstva je harmoniziral v celovitost umetniške stvaritve harmonizíran -a -o: pesem, harmonizirana za moški zbor ♪
  14.      harmónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na harmonija 2: harmonska barvitost; harmonska in ritmična pravila zborovske skladbe / harmonski interval istočasno zvenenje dveh tonov; višji harmonski toni alikvotni toni 2. redko harmoničen: harmonski razvoj vseh duševnih in telesnih sil harmónsko prisl.: skladba je harmonsko bogata in sveža ♪
  15.      háuptman  -a [hau̯p-] m (á) v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan: na čelu kolone je jahal hauptman ♪
  16.      hebraízem  -zma m (ȋ) lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku ♪
  17.      hedonízem  -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu ♪
  18.      hegemón  -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
  19.      hegemoníja  -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
  20.      hegemoníst  -a m (ȋ) pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju ♪
  21.      hegemonístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika ♪
  22.      hegemonízem  -zma m (ȋ) težnja po hegemoniji: velikodržavni hegemonizem ♪
  23.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev ♪
  24.      heksámeter  -tra m (á) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih ♪
  25.      héktométer  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) redko dolžinska mera, 100 m ♪

   6.701 6.726 6.751 6.776 6.801 6.826 6.851 6.876 6.901 6.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA