Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (68.151-68.175)


  1.      tiskárnar  -ja m (ȃ) v nekaterih deželah lastnik tiskarne: tiskarnar in založnik ♪
  2.      tiskárnica  -e ž (ȃ) manjšalnica od tiskarna: imeli so preprosto tiskarnico // star. tiskarna: ustanovitev tiskarnice v Celovcu ♪
  3.      tiskárniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tiskarno: zgraditi novo tiskarniško poslopje ♦ papir. tiskarniški papir tiskovni papir; zal. tiskarniški znak likovno znamenje kot oznaka za tiskarno ♪
  4.      tiskárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk: tiskarski izdelki / tiskarski stroj; tiskarske barve / tipi tiskarskih črk; tiskarska tehnika / tiskarski delavec ∙ šalj. v zadnji številki nam je ponagajal tiskarski škrat je tiskarska napaka, so tiskarske napake ♦ tekst. tiskarski valj valj z vgraviranim vzorcem za prenašanje tiskarskega barvila na tkanino; tisk. (tiskarski) stavek kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje; tiskarski znaki znaki za črke, ločila in druga znamenja; tiskarska mera tipografska mera; tiskarska napaka nehotena, nezavedna postavitev, zapis tiskarskega znaka, besede pri stavljenju, tiskanju, ki ni v skladu z vsebino, obliko; tiskarska pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska ♪
  5.      tiskárstvo  -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: izučiti se tiskarstva; razvoj tiskarstva; merske enote v tiskarstvu / partizansko tiskarstvo ♪
  6.      tískati  -am nedov. (í) 1. prenašati z določeno tiskarsko tehniko na papir: tiskati črke, slike, znake; to besedilo so tiskali dvakrat; papir, na katerega se tiska; tiskati in vezati // tako izdelovati več enakih izvodov, primerkov besedila: tiskati časopise, knjige, koledarje / tiskati denar, znamke / kot del kolofona tiska tiskarna Slovenija 2. nanašati črke, vzorce, znake na tkanino, pločevino, plastiko: tiskati črte, pike; tiskati navodila za uporabo na embalažo / tiskati priponke 3. objavljati: romana mu niso hoteli tiskati; tiskati razprave v revijah tískan -a -o: tiskano besedilo; drobno, slabo tiskan ∙ tiskane črke črke, ki niso povezane med seboj z veznimi elementi ♦ elektr. tiskano vezje vezje, pri katerem so žične povezave med elementi nadomeščene s tankimi prevodnimi trakovi, narejenimi s tehniko tiskanja; zal. tiskano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna; sam.: ljubitelji vsega tiskanega ♪
  7.      tiskóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na tisk, tiskanje: tiskovni stroški; tiskovna naročila / tiskovni predstavnik; poročilo kitajske tiskovne agencije; tiskovna konferenca konferenca, na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji; tiskovno središče središče, ustanovljeno ob navadno pomembnejšem dogodku, za zbiranje in posredovanje novic, sporočil novinarjem ♦ papir. tiskovni papir papir, namenjen za tiskanje zlasti knjig, časopisov, revij, reprodukcij; tisk. tiskovni material papir, plastična, kovinska folija, na katero se tiska; tiskovni valj trden valj, v katerega so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; (tiskovna) forma stavek ali več stavkov na eni tiskovni plošči; tiskovna napaka tiskarska napaka; tiskovna plošča tanka plošča iz kovine, gume, plastične mase, v katero so tiskarski znaki, slike vgravirani, ujedkani ali fotokemično izdelani; tiskovna pola kos papirja različne velikosti, ki se tiska; zal. tiskovni znak črka, znak v rokopisu ali natisnjenem besedilu, po katerem se izračunavata obseg in plačilo izdaje ♪
  8.      tiskovína  -e ž (í) tiskan izdelek: razpošiljati, tiskati tiskovine; navadne in večbarvne tiskovine / propagandna, reklamna tiskovina // tak izdelek kot obrazec, v katerega uporabnik vpisuje ustrezne podatke: izpolniti tiskovino; tiskovine za pisarniško poslovanje; knjigarna ima poseben oddelek za tiskovine / poštne, šolske tiskovine ◊ ptt odprta pošiljka, katere vsebina je natisnjena na papirju ali kartonu in nima osebnega pismenega sporočila ♪
  9.      tísoč  -a m (ȋ) nav. mn. 1. izraža tisoč enot: milijon je tisoč tisočev; od petih tisočev se jih je rešilo petsto / star. šteti do tisoča do tisoč; redko plačati s tisočem s tisočakom / redko, v prilastkovi rabi nesreča se je zgodila v višini treh tisočev metrov tri tisoč metrov 2. ekspr., z rodilnikom nedoločena večja količina: to je delo tisočev ljudi; vesoljska ladja je sestavljena iz tisočev in tisočev delov / pri nas letuje na tisoče turistov / elipt. tisoči umirajo od lakote tisoči ljudi ♪
  10.      tísoč  -i ž (ȋ) star. tisočm: imel je dve tisoči goldinarjev / premikali so se počasi, tisoč za tisočjo ♪
  11.      tísoč  štev. neskl. (ȋ) 1. izraža število ali številko tisoč [1.000] a) v samostalniški rabi: desetkrat sto je tisoč; šteti do tisoč; od tisoč jih je prišlo do cilja samo tristo; rodil se je 1. marca tisoč devetsto osemdeset 1980 / bankovci po tisoč b) v prilastkovi rabi: tisoč dinarjev; prišlo je okrog tisoč ljudi; tekmovati v teku na tisoč metrov; tisoč ton / tudi sklonljivo knjiga je izšla v pet tisoč(ih) izvodih / zgodbe iz Tisoč in ene noči 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: imeti tisoč izgovorov, vprašanj; šipa se je razletela na tisoč koscev / tisoč in tisoč jih je bilo ● ekspr. njihove možnosti so bile tisoč proti ena zelo majhne; ekspr. gornjih deset tisoč najbogatejši in najvplivnejši družbeni sloj ♪
  12.      tisoč...  ali tísoč... in tisoč... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na število tisoč: tisočdinarski, tisočglav, tisočkraten, tisočletje, tisočmetrski ♪
  13.      tisočák  -a m (á) 1. vrednost tisoč denarnih enot: porabili so pet tisočakov // bankovec v tej vrednosti: zmenjati tisočak 2. žarg. tisoč metrov visoka gora: izlet na najbližji tisočak ♪
  14.      tísočbárven  -vna -o prid. (ȋ-ȃ) ekspr. mnogobarven: tisočbarvne rože ♪
  15.      tísočdínarski  -a -o prid. (ȋ-ȋ) ki ima vrednost tisoč dinarjev: tisočdinarski bankovec ♪
  16.      tisočér  -a -o štev. (ẹ̑) 1. ki je tisoč vrst: seznam tisočerih rastlin 2. ekspr. številen, mnog: sonce je odsevalo v tisočerih rosnih kapljah; iz tisočerih ust je slišala odobravanje / dežela tisočerih jezer Finska tisočéro prisl.: streli in kriki so tisočero odmevali od zidov; sam.: pretresla nas je smrt tisočerih ♪
  17.      tisočéren  -rna -o prid. (ẹ̑) tisočkraten: naš trud bo prinesel tisočeren sad // ki je iz tisoč delov, enot: odgovoril ji je tisočeren odmev tisočérno prisl.: tisočerno poplačati ♪
  18.      tisočéro  štev. neskl. (ẹ̑) 1. skupina tisoč enot: zbralo se je tisočero udeležencev 2. ekspr. veliko, mnogo: ta prepad je pogoltnil tisočero življenj / tod je hodilo tisočero in tisočero nog ♪
  19.      tísočglásen  -sna -o prid. (ȋ-ā) ekspr. mnogoglasen: tisočglasno petje škržatov; zaslišalo se je tisočglasno vpitje napadalcev ♪
  20.      tísočglàv  in tísočgláv -áva -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-á; ȋ-ȃ) ekspr., navadno v zvezi s čreda, množica zelo številen, velik: tisočglave črede goveda; tisočglava množica ♪
  21.      tísoči  -a -e štev. (ȋ) ki v zapovrstju ustreza številu tisoč: praznovali so tisočo obletnico ustanovitve mesta / tisoči del česa tisočina ♪
  22.      tisočíca  -e ž (í) mat. vrednost znaka desetiške številke pred stotico: stotice in tisočice ♪
  23.      tísočič  prisl. (ȋ) pri ponavljanju ali v zapovrstju na tisočem mestu: tisočič stopiti na stopnico ● ekspr. najmanj tisočič smo že slišali take obljube velikokrat, mnogokrat ♪
  24.      tisočína  -e ž (í) del na tisoč enakih delov razdeljene celote: obljubiti tisočino dobička / tisočina grama, metra, sekunde tisočinka ♪
  25.      tisočínka  -e ž (ȋ) del na tisoč enakih delov razdeljene merske enote: tisočinka sekunde / od vseh članov je to ena tisočinka tisočina ♪

   68.026 68.051 68.076 68.101 68.126 68.151 68.176 68.201 68.226 68.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA