Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (67.901-67.925)


  1.      tésnec  tudi têsnec -a [nǝc] m (ẹ̄; ē) knjiž. tesen, soteska: pot teče skozi tesnec ● knjiž. ladja plove skozi tesnec ožino ♪
  2.      tesnílen  -lna -o prid. (ȋ) namenjen za tesnjenje: tesnilni kit, trak; tesnilna guma; tesnilna sredstva ♦ teh. tesnilni obroči ♪
  3.      tesnílka  -e ž (ȋ) strojn. priprava ob rotorju, ki zmanjšuje uhajanje tekočine iz okrova: pritegniti tesnilko; vrste tesnilk / labirintna tesnilka z več zaporednimi zožitvami vzdolž gredi ♦ teh. manšetna tesnilka v obliki kratke, debele cevi ♪
  4.      tesnílo  -a s (í) priprava, s katero se tesni: izdelovati, uporabljati tesnila; zamenjati tesnilo pri oknih, pipi; azbestno, gumijasto, usnjeno tesnilo / uporabiti papir kot tesnilo ♪
  5.      tesnítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od tesniti: tesnitev z gumo / tesnitev ležajev / slaba tesnitev ventilov ♪
  6.      tesníti  -ím nedov. (ȋ í) 1. zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja: tesniti pipe; tesniti robove akvarija; tesniti z azbestom, gumo / tesniti okna ♦ teh. tesniti ležaje // nepreh. prilegati se čemu tako, da ni reže, rež: plinska maska ne tesni; strešne opeke premalo tesnijo; ventil dobro tesni; vrata slabo tesnijo 2. knjiž. delati kaj (bolj) tesno: preveliko pohištvo je tesnilo prostor / veje, obložene s snegom, so tesnile pot ožile 3. knjiž. tiščati, stiskati: čevlji ga tesnijo / brezoseb. v pasu me tesni / skrbi ga tesnijo / brezoseb. tesni me pri srcu, v grlu, prsih ∙ knjiž. žalost mu je tesnila srce bil je zelo žalosten, prizadet; knjiž. ob tej misli ga je tesnilo pri duši je čutil nedoločen strah 4. knjiž. utesnjevati, omejevati: takratne razmere so ljudi tesnile; tako življenje je začelo umetnika tesniti / hribi tesnijo razgled tesníti se knjiž. stiskati se, gnesti se: ljudje so se tesnili okrog vhoda / otrok se je boječe tesnil v kotu / hiše se tesnijo druga ob drugi / soteska se tesni med pobočji tesnèč -éča -e: skušal se je osvoboditi tesnečih vezi tesnjèn -êna -o: slabo tesnjena plinska pipa ♪
  7.      tesnjênje  -a s (é) glagolnik od tesniti: tesnjenje plinskih pip; postopek tesnjenja; sredstva za tesnjenje / izboljšati tesnjenje vrat; dobro, slabo tesnjenje ♦ teh. manšetno tesnjenje z manšetno tesnilko ♪
  8.      tesnôba  -e ž (ó) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti, napetosti zaradi občutka ogroženosti, zlasti brez jasnega zavedanja vzrokov: obšla, prevzela, ekspr. polastila se ga je tesnoba; tesnoba v njem raste, se veča; njen obraz je izražal tesnobo; z glasnim govorjenjem je skušal pregnati tesnobo; tesnoba in strah / knjiž. tesnoba vojnih dni / star.: dekle je opazilo fantovo tesnobo nesproščenost, nelagodnost; navdajala ga je tesnoba pred svetom strah, bojazen / ekspr. s tesnobo v srcu je čakala, kaj se bo zgodilo 2. neprijeten občutek stiskanja, dušenja: tesnoba v prsih je začela popuščati; čutiti tesnobo pri srcu / smrtna tesnoba / občutek tesnobe 3. knjiž., redko tesnost: tesnoba stanovanja ♪
  9.      tesnôben  -bna -o prid., tesnôbnejši (ó ō) nanašajoč se na tesnobo: tesnoben vzdih; tesnobno vprašanje / povsod je vladala tesnobna tišina / to so bili tesnobni dnevi; preživljal je mučne, tesnobne trenutke / odhajal je s tesnobnimi občutki; tesnobno stanje ♦ med. tesnobna nevroza tesnôbno prisl.: tesnobno se počutiti ♪
  10.      tesnopís  -a m (ȋ) zastar. stenografija: pri zapisovanju uporabljati tesnopis ♪
  11.      tesnopŕsen  -sna -o prid. (ȓ) zastar. ozkoprsen: majhni, tesnoprsni fantje // ozkosrčen: tesnoprsni filistri ♪
  12.      tesnosŕčnost  -i ž (ȓ) knjiž. ozkosrčnost: moti jih njegova tesnosrčnost / moralna tesnosrčnost ♪
  13.      têsnost  -i ž (é) lastnost, značilnost tesnega: tesnost stanovanja / knjiž. ko je ostal sam, ga je obšla tesnost tesnoba ♪
  14.      tést  -a m (ẹ̑) 1. postopek za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga, preizkus: opraviti test; s testom ugotavljati sposobnosti; objektivnost, veljavnost, zanesljivost testov; rezultati testov / inteligenčni test; pismeni, ustni test // postopek za ugotavljanje česa sploh: s testom določiti količino kake snovi v krvi / alkoholni test za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku, krvi 2. postopek za ugotavljanje ustreznosti, učinkovitosti česa: s testom ugotoviti brezhibno delovanje stroja 3. testiranje, preizkušanje: brezplačen test zavor 4. naloge, vprašanja za ugotavljanje določenih lastnosti, sposobnosti, znanja koga: pripraviti, sestaviti teste; reševanje testov; različni tipi testov ● žarg., šol. pisati test kontrolni test ◊ med. tuberkulinski test za ugotavljanje okuženosti z bacili tuberkuloze z vbrizgavanjem tuberkulina v kožo ali nanosom nanjo, tuberkulinski preizkus; ped. test znanja za ugotavljanje dosežene stopnje posameznikovega znanja; psih. interesni test za ugotavljanje posameznikovega zanimanja, nagnjenja; osebnostni test za ugotavljanje osebnostne strukture, osebnostnih lastnosti; projektivni test pri katerem se vnašajo lastna čustva, misli, težnje v nedokončano, nedodelano gradivo, projekcijski test; šol. kontrolni test s katerim se kontrolira znanje; standardizirani test ki je strokovno preizkušen in normiran ♪
  15.      téstast  -a -o prid. (ẹ̄) podoben testu: testasta gmota, snov / ekspr. testaste nabrekline pod očmi ♪
  16.      testátor 1 -ja m (ȃ) kdor testira, preizkuševalec: testator kandidatov / testatorji avtomobilov ♪
  17.      testátor 2 -ja m (ȃ) jur. oporočnik, oporočitelj: podpis testatorja ♪
  18.      tésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na test: testna vprašanja / izpolniti testni list / testni avtomobil; testna rastlina / testni pilot, voznik preizkusni pilot, voznik / testni postopek ◊ ped. testna baterija skupina psiholoških ali pedagoških testov, ki tvorijo celoto ♪
  19.      testén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na testo: testena skorja / testen cmok, svaljek ♦ gastr. testeni riž rižu podoben izdelek iz rezančnega testa 2. ekspr. podoben testu: človek s testenim obrazom; testena lica / testena zemlja testéno prisl.: testeno bleda polt ♪
  20.      testeníca  -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; pašteta: peči testenice / mesna testenica ♪
  21.      testeníčar  -ja m (ȋ) knjiž. izdelovalec paštet: bil je testeničar ♪
  22.      testeníčka  -e ž (í) knjiž. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom; paštetka: peči testeničke / rakove testeničke ♪
  23.      testenína  -e ž (í) nav. mn. različno oblikovan izdelek iz gnetenega testa: izdelovati testenine; makaroni, rezanci, špageti in druge vrste testenin / jajčne testenine / testenine s sirom ♪
  24.      testenínar  -ja m (ȋ) izdelovalec testenin: postati testeninar; dober testeninar ♪
  25.      testêr  -ja m (ȇ) testator, preizkuševalec: testerji so razdelili teste ◊ teh. akumulatorski tester naprava za merjenje napetosti v akumulatorjih, preizkuševalnik akumulatorjev ♪

   67.776 67.801 67.826 67.851 67.876 67.901 67.926 67.951 67.976 68.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA