Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (67.851-67.875)



  1.      terilén  -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno angleške proizvodnje: surovine za terilen // tkanina iz teh vlaken: obleka iz terilena
  2.      terílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na trenje lanu: terilni stroj; terilna priprava / stari terilni običaji / nekdaj terilna jama preprosta stavba, zgrajena delno v zemlji, delno nad njo, zlasti za sušenje lanene slame
  3.      terílnica  -e [prvi pomen tudi n] ž () 1. nekdaj prostor za trenje lanu: sušilnica in terilnica 2. kem. porcelanasta, steklena posodica za trenje manj trdih snovi: pipete, terilnice in epruvete
  4.      terílnik  -a [tudi n] m () redko močna, navadno kovinska posoda z zaokroženim dnom za drobljenje trdih snovi; možnar: treti poper v terilniku
  5.      teríšče  -a s (í) 1. nekdaj kraj, prostor za trenje lanu: terice so se zbrale na terišču 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se stikajo različne stvari, različni interesi in delujejo drug na drugega: to področje je terišče različnih hotenj; terišče treh kultur // kraj, prostor, kjer se kaj dogaja: to ozemlje je že od nekdaj terišče vojaških spopadov ∙ zastar. vojaki so zbežali s terišča z bojišča // kraj, prostor sploh: poiskati terišče, kjer je bil most 3. knjiž., redko področje: politika je tisto terišče, kjer se rešujejo različni problemi / uveljaviti se na literarnem terišču
  6.      teríščen  -čna -o prid. () nanašajoč se na terišče: teriščni prostor / teriščna jama sušilna jama
  7.      teríški  -a -o prid. () nanašajoč se na terice ali teritev: teriški običaji / teriška jama sušilna jama
  8.      teritál  -a m () tekst. poliestrno vlakno italijanske proizvodnje: navitek teritala // tkanina iz teh vlaken: krilo, zavese iz teritala
  9.      teritoriálec  -lca m () voj. pripadnik teritorialne obrambe: poveljevati teritorialcem; vojaške vaje teritorialcev
  10.      teritoriálen  -lna -o prid. () ozemeljski: teritorialna razprostranjenost / teritorialni obseg občine; teritorialna avtonomija; teritorialna nedotakljivost // področen, območen: teritorialni sistem preskrbe; teritorialna razvrstitev vojaških enot / teritorialna zavarovalnica ● publ. teritorialne vode teritorialno morjejur. teritorialno morje zunanji del obalnega morja; voj. teritorialna obramba del oboroženih sil, ki ga sestavljajo štabi, enote, ustanovljeni v družbenopolitičnih in nekaterih drugih skupnostih; enota teritorialne obrambe teritoriálno prisl.: teritorialno se razširiti; teritorialno omejene vojne
  11.      teritorializírati  -am dov. in nedov. () knjiž. povzročiti, da kdo za stalno ostane, živi na določenem področju: razvoj je kmete teritorializiral; nekatera nomadska plemena so se sčasoma teritorializirala
  12.      teritórij  -a m (ọ́) ozemlje: teritorij, ki ga obsega država, se je povečal; naseliti, zasesti določeni teritorij; neraziskan, velik teritorij / poplavni teritorij področje, območje; gospodarsko povezovanje različnih teritorijev / ta teritorij nadzorujejo mednarodne vojaške enote; nasilna priključitev tujega teritorija; na teritoriju današnje Jugoslavije je bilo več držav / državni, republiški teritorij; slovenski etnični teritorij
  13.      têrja  -e ž (ē) nar. severovzhodno neumna, nespametna ženska: ne poslušaj te terje
  14.      terják  -a m (á) farm., nekdaj zdravilo iz več sestavin za različne bolezni: surovine za pripravo terjaka; kroglice terjaka
  15.      terjálec  -lca [c] m () kdor kaj terja: izplačati terjalce; neizprosen terjalec / terjalec pravic
  16.      terjátev  -tve ž () 1. glagolnik od terjati: terjatev dolžnikov / terjatev dolga 2. knjiž. odločna zahteva: to ni prošnja, ampak terjatev; njegov glas izraža terjatev / tipične meščanske terjatve zahteve 3. jur. pravica zahtevati izpolnitev obveznosti: terjatev nastane, zastara; terjatev preide na dediče; razpolagati s terjatvijo; prenosljiva terjatev; odstop terjatve // obveznost, ki izvira iz te pravice: imeti terjatve do koga, proti komu; iztožiti terjatev; plačati, poravnati terjatev / blagovna, davčna, denarna terjatev; izterljiva terjatev ♦ ekon. dvomljiva terjatev
  17.      térjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. zahtevati, da kdo poravna neizpolnjene obveznosti: terjati dolžnika; terjal jih je, naj mu vrnejo denar / terjati davke, dolg / terjati plačilo škode; terjati povračilo stroškov / terjati koga za najemnino / založnik je terjal obljubljeni rokopis 2. knjiž. odločno zahtevati kaj: ljudstvo terja svoje pravice; terjati zemljo in svobodo / terjati ponovno obravnavo; terjati revizijo obsodbe; terjati umik tuje vojske; terjali so, da predsednik odstopi / od njega ne smemo terjati preveč zahtevati 3. nav. 3. os., knjiž. izražati nujnost, potrebnost česa: problem terja hitro rešitev; razvoj terja odpravo družbenih nasprotij; dogodki terjajo, da se moramo hitro odločiti / gradnja ceste terja velike stroške je zelo draga; to terjajo navade je potrebno zaradi navad; ravnal je, kot sta terjala njegov položaj in starost kot je bilo treba, je bilo primerno glede na njegov položaj in starost; raziskava bo terjala veliko dela in časa zanjo bo potrebno; zamenjava izrabljenega dela terja nekaj enostavnih gibov se opravi z nekaj enostavnimi gibi / nesreča je terjala več smrtnih žrtev v njej je bilo terjajóč -a -e: uprli so se, terjajoč svoje pravice; terjajoč glas térjan -a -o: terjani znesek
  18.      terjátven  -a -o prid. () nanašajoč se na terjatev 3: terjatveno razmerje / terjatveni znesek ♦ fin. terjatveni saldo
  19.      têrjav  -a -o prid. (ē) nar. severovzhodno neumen, nespameten: terjava ženska
  20.      térje  -rij ž mn. (ẹ́ ẹ̑) etn. ostanki osnove pri tkanju: odstriči terje; lavfar s terjami na obleki in kapi
  21.      têrna  -e ž () 1. tri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: amba, terna in kvaterna // dobitek pri tomboli, večji od ambe: dobiti, zadeti terno 2. ekspr. velika, koristna pridobitev: ta stroj ni ravno terna / on je terna za podjetje
  22.      ternáren  -rna -o prid. () ki je iz treh enot: ternarni sistem
  23.      terór  stil. têror -órja m (ọ̑; é ọ̑) veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim se hoče doseči, da se kdo boji: teror se stopnjuje; obsojati teror; boriti se proti terorju; fašistični, policijski teror; hud teror; teror nad prebivalstvom / beli, rdeči teror // ekspr. nasilje, nasilno ravnanje, s katerim se hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: to ni vzgoja, ampak teror; s terorjem je obdržal položaj; naveličati se očetovega terorja
  24.      teroríst  -a m () kdor uporablja veliko nasilje, zlasti proti političnim nasprotnikom, s katerim hoče doseči, da se kdo boji: teroristi so ugrabili otroka; zapreti terorista; skupina teroristov // ekspr. kdor uporablja nasilje, nasilno ravnanje, s katerim hoče doseči, da si kdo ne upa ravnati, kot hoče, želi: ta človek je pravi terorist
  25.      terorístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na teroriste ali terorizem: teroristična akcija / teroristična organizacija, skupina / diktatura in teroristični režim

   67.726 67.751 67.776 67.801 67.826 67.851 67.876 67.901 67.926 67.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA