Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (67.751-67.775)



  1.      tendénčnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost tendenčnega: politična tendenčnost; tendenčnost povojne književnosti / razmere so pisatelja silile v tendenčnost
  2.      ténder  -ja m (ẹ́) 1. žarg., žel. na lokomotivo priklopljen vagon za prevoz zaloge vode, goriva; zalogovnik: premog na tenderju; vodni rezervoar v tenderju 2. nekdaj ladja, čoln, ki spremlja druge ladje in jih oskrbuje s potrebščinami: pluti na tenderju, s tenderjem
  3.      tendírati  -am nedov. () knjiž. težiti, biti usmerjen: tendirati k poenotenju / tendirati v različne idejne smeri
  4.      tenénte  -ja m (ẹ̑) v Italiji poročnik: tenente z vojaki
  5.      ténija  -e ž (ẹ́) 1. pri starih Grkih trak za glavo, lase: nadeti si tenijo / plesalke v tenijah in tančicah 2. med. trakulja: z zdravili odpravljati tenijo
  6.      tenírati  -am nedov. in dov. () kozm. s šminko, mazili dajati obrazu, delom telesa zaželeno polt, barvo: tenirati obraz teníran -a -o: tenirana lica
  7.      ténis  -a m (ẹ̑) športna igra, pri kateri igralec z loparjem udarja žogo čez mrežo v nasprotnikovo polovico igrišča: igrati tenis; tekmovanje v tenisu / namizni tenis ki se igra s celuloidno žogico na mizi; neskl. pril.: tenis igrišče
  8.      tenisáč  -a m (á) žarg. teniški igralec: zmaga jugoslovanskega tenisača
  9.      téniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tenis: teniški igralec / teniški turnir / teniški lopar; teniška žoga; teniško igrišče ◊ tekst. teniška flanela na obeh straneh kosmata flanela, navadno bele barve
  10.      ténja  -e ž (ẹ̑) knjiž. senca: videti tenjo za vogalom skritega človeka / tenja je skočila iz gozda
  11.      tènk  [tǝnk in tenk] medm. (ǝ̏; ) posnema visok glas pri udarjanju: tenk, je narahlo potrkal na okno; tenk, tenk, tenk, je s palico poganjal obroč / ura je odbila tri: tenk, tenk, tenk ● žarg. če kaj spije, je hitro tenk tenk je (od pijače) hitro neumen, nerazsoden; žarg. ta človek je že od mladosti malo tenk tenk duševno nerazvit, duševno bolan
  12.      tenkljáti  -ám [tǝnk in tenk] nedov.) nar. primorsko pritrkavati, potrkavati: zvonovi tenkljajo
  13.      ténor  -ja m (ẹ̑) 1. knjiž., navadno s prilastkom vodilna, glavna misel: ideološki tenor članka, predavanja 2. jur. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: sestaviti tenor; tenor odločbe, sodbe
  14.      tenór  -ja m (ọ̑) najvišji moški glas: peti tenor ♦ muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja; lirični tenor tenorski glas, navadno nekoliko višji od junaškega tenorja // nav. mn., žarg. tenorist: v zboru je premalo tenorjev
  15.      tenórček  -čka m (ọ̑) ekspr. tenor: slaboten tenorček
  16.      tenoríst  -a m () kdor poje tenor: štirje tenoristi so zapustili zbor
  17.      tenórsaksofón  -a m (ọ̑-ọ̑) muz. saksofon s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati tenorsaksofon
  18.      tenórsaksofoníst  -a m (ọ̑-) muz. kdor igra tenorsaksofon: ansambel s tenorsaksofonistom
  19.      tenórski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tenor: tenorski glas / tenorska vloga ♦ muz. tenorski ključ C ključ na četrti črti črtovja
  20.      tentáti  -ám nedov.) ekspr. pregovarjati, pridobivati: tentajo ljudi, da jim plačujejo; tentati koga z lepimi besedami // goljufati: tentati lahkoverne kupce
  21.      ténzor  -ja m (ẹ̄) mat. količina, ki se lahko izrazi s kvadratno matriko števil: uporaba tenzorjev / deformacijski, krivinski, merilni tenzor
  22.      ténzorski  -a -o prid. (ẹ̄) mat. pri katerem se računa s tenzorji: tenzorski račun; tenzorska analiza
  23.      teocéntričen  tudi teocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) filoz. ki ima boga za središče vsega, kar je: teocentrično mišljenje; teocentričen in antropocentričen
  24.      teodolít  -a m () teh. priprava za merjenje vodoravnih in navpičnih kotov na terenu: izmeriti višino vzpetine s teodolitom / busolni, univerzalni teodolit ♦ meteor. meteorološki teodolit daljnogled za spremljanje balonov, s katerimi se določata smer in hitrost vetra v višjih zračnih plasteh
  25.      teogoníja  -e ž () nauk o izvoru, rodu bogov: po teogoniji pri Homerju je Okeanos izvor vsemu / napisati teogonijo

   67.626 67.651 67.676 67.701 67.726 67.751 67.776 67.801 67.826 67.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA