Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (67.651-67.675)


  1.      téksten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na tekst: tekstni popravki / tekstna primerjava / tekstno in slikovno gradivo ♦ lit. tekstna kritika raziskovanje besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo; veda o takem raziskovanju; šol. tekstna naloga besedilo s podatki o določenem dejanskem stanju, na osnovi katerega je treba nastaviti račune in izračunati, kar se zahteva ♪
  2.      tekstíl  -a m (ȋ) izdelki, narejeni zlasti s tkanjem, pletenjem: izvažati tekstil; cene tekstila / umetni tekstil ♪
  3.      tekstílec  -lca m (ȋ) delavec v tekstilni industriji: srečanje tekstilcev // nav. mn., žarg. tekstilna tovarna: tekstilci izvažajo vedno več izdelkov ♪
  4.      tekstílije  -lij ž mn. (í ȋ) tekst. tekstilne surovine in izdelki: uvažati tekstilije / gumi, tekstilije in druge surovine ♪
  5.      tékstnokrítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na tekstno kritiko: tekstnokritične opombe / tekstnokritična izdaja ♪
  6.      tekstologíja  -e ž (ȋ) lit. veda o raziskovanju besedil glede na spremembe, pristnost, avtorstvo: načela tekstologije ♪
  7.      tekstolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tekstologijo: tekstološki problem / tekstološka analiza ♪
  8.      tékstoven  in tekstóven -vna -o prid. (ẹ̑; ọ̄) nanašajoč se na tekst: tekstovni popravek; tekstovna analiza / tekstovni komentar / tekstovni del knjige tékstovno in tekstóvno prisl.: tekstovno prirediti gledališko predstavo ♪
  9.      tekstúra  -e ž (ȗ) 1. tekst. razporeditev niti tekstilnega izdelka: tekstura preproge, tkanine 2. geol. razporeditev mineralnih zrn česa: tekstura kamnine, rude; tekstura in struktura / grudasta, valovita tekstura 3. publ. razporeditev vidnih sestavin česa: tekstura ploskve / črtasta, hrapava, motna tekstura / tekstura pokrajine // razporeditev sestavin česa sploh: dramska tekstura; tekstura glasbenega, likovnega dela ◊ les. tekstura zunanji videz mehansko obdelanega lesa, zlasti na potek letnic; plamenasta tekstura; petr. tekstura tal sestava tal glede na delež mineralnih delcev različnih velikosti ♪
  10.      tektít  -a m (ȋ) petr. steklen meteorit: najti tektite ♪
  11.      tektónika  -e ž (ọ́) 1. geol. zgradba zemeljske skorje glede na razporejenost skladov, kamnin in glede na gibanja, ki so jo ustvarila: proučevati tektoniko; povezanost potresov s tektoniko / krajevna tektonika; tektonika plošč; morfologija in tektonika površja / zemeljska tektonika 2. veda o taki zgradbi: tektonika je del geologije / splošna tektonika 3. knjiž. urejena, sorazmerna, trdna grajenost česa: stavba z izrazito, strogo tektoniko / tektonika kipa, kompozicije // sklenjena, somerna, hierarhično urejena zgradba česa: tektonika glasbenega, leposlovnega dela; kompozicija in tektonika / ekspr. slikovnost, ujeta v tektoniko 4. knjiž. nauk o taki grajenosti, zgradbi: arhitekt, umetnik je upošteval načela tektonike ◊ psih. tektonika osebnosti zgradba osebnosti glede na njene sestavine, plasti in njihove medsebojne vplive ♪
  12.      tektónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tektoniko: a) tektonski premiki / tektonske sile / tektonski jarek ugreznjeni del zemeljske skorje, ki ga omejujejo vzporedni prelomi; tektonski potres potres zaradi tektonskih premikov; tektonska karta karta, ki prikazuje zgradbo in preoblikovanje zemeljske skorje; tektonsko jezero jezero, ki nastane zaradi tektonskih premikov b) tektonska oblika pesmi / tektonsko načelo v arhitekturi tektónsko prisl.: tektonsko aktivno gorstvo; tektonsko zaključen prostor ♪
  13.      tekút  -a m (ȗ) zool. droben zajedavec, ki živi na ptičih in sesalcih, Mallophaga: tekut sesa kri; kokoši imajo tekute ♪
  14.      têle  -éta s (é ẹ́) 1. goveji mladič: odstaviti, povreči tele; rediti, zaklati tele; prodaja telet; pog. gleda kakor tele v nova vrata zelo neumno ali začudeno; nizko neumen je kot tele zelo / ekspr. pojedel bi pol teleta zelo veliko 2. nizko nespameten, neumen človek, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti: kakšno tele sem bil, da sem prišel / kot psovka kaj delaš, tele neumno ● ekspr. častiti zlato tele bogastvo, denar; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga ◊ lov. tele jelenji mladič do prvega leta starosti; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila ♪
  15.      tele...  ali téle... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na a) daljen, daljinski: telefon, teleinformacija, telekineza, telekomanda b) televizijo: telekino, telekamera ♪
  16.      telebàn  in telebán -ána m (ȁ á; ȃ) slabš. omejen, neumen človek, zlasti mlad: ta teleban ničesar ne razume / kot psovka kaj se vmešavaš, teleban // neroden, neuglajen človek: vede se kot teleban ∙ ekspr. zrastel je v pravega telebana velikega, zelo močnega človeka ♪
  17.      telebánast  -a -o prid. (ā) slabš. omejen, neumen: telebanast fant; drugače je delaven, samo malo je še telebanast / po vedenju ni telebanast neroden, neuglajen ∙ ekspr. fant telebanaste postave velike, močne telebánasto prisl.: telebanasto gledati ♪
  18.      telébati  -am nedov. (ẹ̄) 1. ekspr. stežka, nerodno padati: spotikali so se in telebali na zemljo 2. preh., star. z veliko silo udarjati, tolči: s koli telebati po nasprotnikih / telebati na boben 3. star. nerodno, okorno hoditi, letati: telebati za kom do doma / čmrlj teleba od cveta do cveta ♪
  19.      telébiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) star. telebniti: spodrsnilo mu je in telebil je čez soseda / telebiti žival po hrbtu z veliko silo udariti / jezno telebiti knjigo od sebe z veliko silo vreči, zagnati ♪
  20.      telébniti  in telêbniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) 1. ekspr. stežka, nerodno pasti: spotaknil se je in telebnil na tla; telebniti vznak; telebnil je, kakor je bil dolg in širok; telebnil je kot snop v travo / zviška je telebnil v naslanjač / telebnil je v prepad padel 2. preh., star. z veliko silo udariti: z gorjačo ga je telebnil po glavi / z vso močjo telebne svečnik proti njemu vrže, zažene ♪
  21.      têlec  -lca [u̯c in lc] m (ē) nar. teliček: telec sesa ♪
  22.      telečják  -a m (á) 1. prostor za teleta v hlevu: ureditev telečjakov 2. telečnjak: vojaki s telečjaki na hrbtu ♪
  23.      teléčji  -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na teleta: telečja koža; telečje meso / telečje usnje / telečji zrezek; telečja obara ∙ ekspr. on je še ves telečji nespameten, neumen, zlasti zaradi mladosti, neizkušenosti; ekspr. imeti telečje noge za stanje, hojo negotove; šalj. telečja leta leta dozorevanja ♦ gastr. telečja krača; nadevane telečje prsi ♪
  24.      telečnják  -a m (á) nekdaj torba iz telečje kože ali usnja ter iz platna za na hrbet ali za čez ramo: odpreti telečnjak; oprtati si telečnjak; dati v telečnjak; vojak s telečnjakom ♪
  25.      télediagnóza  -e ž (ẹ̑-ọ̑) med. ugotovitev ali določitev bolezni, telesne zmogljivosti s pomočjo telekomunikacijskih naprav: postaviti telediagnozo ♪

   67.526 67.551 67.576 67.601 67.626 67.651 67.676 67.701 67.726 67.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA