Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (67.451-67.475)
- taníti -ím tudi tániti -im nedov. (ȋ í; á ȃ) knjiž. tanjšati: taniti žico; taniti s kovanjem / taniti testo valjati, vleči / plošča se proti robovom tani ◊ metal. taniti kovino dajati kovini obliko tankih lističev tanjèn -êna -o tudi tánjen -a -o: tanjena pločevina ♪
- tánjšati -am nedov. (ȃ) delati (bolj) tanko: tanjšati nit, vitre, žico / tanjšati testo valjati, vleči ∙ podolžne črte postavo tanjšajo jo delajo vitkejšo tánjšati se postajati tanjši: snežna plast se je tanjšala / leče se proti robovom tanjšajo so tanjše ♪
- tánk -a m (ȃ) 1. oklepno vozilo z gosenicami in zgornjim vrtljivim delom s topovsko cevjo in včasih z mitraljezom: streljati iz tanka; zlesti v tank; s tanki oborožena enota; ropot tankov; voznik tanka; napad na tanke / lahki, težki tank 2. v vozilo vgrajena posoda za pogonsko gorivo: napolniti tank z bencinom; prazen tank; tank avtomobila, letala / bencinski tank // velika zaprta kovinska posoda za hranjenje tekočin: imeti v tankih mleko, vino; tanki in sodi 3. navt. zaprt prostor ali del zaprtega prostora pri plovilih za shranjevanje ali prevažanje tekočin: hraniti pitno vodo v tanku; tanki za tekoči tovor; tanki na tankerju / balastni tank v katerega se načrpa morska voda za obremenitev premalo obtežene ladje; vzgonski tanki doka s katerimi se uravnava višina doka ♪
- tánkati -am nedov. (ȃ) pog. točiti gorivo: med vožnjo so večkrat tankali / tankati bencin, nafto ● pog. spet so šli tankat pit, popivat ♪
- tánker -ja m (á) ladja za prevoz nafte, tekočih goriv: zgraditi tanker; prevažati nafto v tankerjih; tanker z nosilnostjo dvajset tisoč ton ♪
- tankéta -e ž (ẹ̑) med drugo svetovno vojno lahki tank italijanske izdelave: kolona tankov in tanket ♪
- tankíst -a m (ȋ) vojak tankovske enote: tankist je zlezel v tank; biti dodeljen k tankistom ♪
- tankístovski -a -o (ȋ) pridevnik od tankist: tankistovska oprema ♪
- tankočúten tudi tenkočúten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj: tankočuten bralec, opazovalec; tankočuten estet, umetnik / tankočuten opis dogodka izostren, prefinjen; tankočuten posluh za družbeno dogajanje 2. knjiž. rahločuten, obziren: tankočuten človek; biti tankočuten do bolnikov / tankočutno razumevanje ljudi tankočútno tudi tenkočútno prisl.: tankočutno opozoriti na kaj ♪
- tankočútje tudi tenkočútje -a [druga oblika tǝn] s (ȗ) knjiž. tankočutnost: umetnikovo tankočutje ♪
- tankočútnost tudi tenkočútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankočutnega človeka: tankočutnost umetnika / dogodke je opisal z veliko tankočutnostjo; jezikoslovna tankočutnost 2. knjiž. rahločutnost, obzirnost: tankočutnost se ne more družiti z grobostjo ♪
- tankokóžen tudi tenkokóžen -žna -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̄ ọ̑) ki ima tanko kožo: tankokožna žival ♪
- tankolás in tankolàs tudi tenkolás in tenkolàs -ása -o [tretja in četrta oblika tǝn] prid. (ȃ; ȁ á) ki ima tanke lase: tankolaso dekle / pesn. tankolasa breza ♪
- tankolupínast tudi tenkolupínast -a -o [druga oblika tǝn] prid. (í) ki ima tanko lupino: tankolupinasto jabolko; tankolupinasto jajce / tankolupinasti oreh ♪
- tankonóg tudi tenkonóg -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanke noge: tankonoga žival / ekspr. tankonogo stojalo za note // ekspr. vitkonog, drobnonog: tankonogo dekle ♪
- tankonós tudi tenkonós -a -o [druga oblika tǝn ] prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima tanek nos: tankonos človek ♪
- tankopŕst tudi tenkopŕst -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ȓ r̄) ki ima tanke prste: bele tankoprste roke ♪
- tankoslúšen tudi tenkoslúšen -šna -o [druga oblika tǝn] prid. (ū) 1. ki ima oster sluh: tako je tankoslušen, da sliši najmanjši šum; tankoslušna žival / tankoslušno uho 2. knjiž. ki ima izostren, prefinjen čut za kaj; tankočuten: tankoslušen bralec; tankoslušen umetnik / bila je tankoslušna za krivice tankoslúšno tudi tenkoslúšno prisl.: tankoslušno prodreti v bistvo stvari ♪
- tankoslúšnost tudi tenkoslúšnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) 1. lastnost, značilnost tankoslušnega človeka: zaradi svoje tankoslušnosti je slišal najmanjši šum 2. knjiž. tankočutnost: z veliko tankoslušnostjo ocenjevati literarno delo ♪
- tankoslútnost tudi tenkoslútnost -i [druga oblika tǝn] ž (ū) knjiž. 1. tankočutnost: kritikova tankoslutnost 2. rahločutnost, obzirnost: cenil je materino tankoslutnost / tankoslutnost njenega srca ♪
- tánkost tudi tènkost -i [druga oblika tǝn] ž (á; ǝ̀) lastnost, značilnost tankega: tankost blaga, vlaken / tankost črte / ekspr. tankost sluha ostrost / knjiž., redko do tankosti je vse premislil zelo natančno ♪
- tankosténski tudi tenkosténski -a -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) teh. ki ima tanko steno: tankostenska cev ♪
- tankovésten tudi tenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) zelo natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: tankovesten razsodnik; biti tankovesten pri kupčijah; glede zakonske zvestobe ni bil preveč tankovesten // ekspr. zelo skrben, natančen: tankovesten plačnik; pri svojem delu je zelo tankovesten / tankovesten pregled tankovéstno tudi tenkovéstno prisl.: tankovestno se držati navodil; tankovestno ravnati ♪
- tankovéstnež tudi tenkovéstnež -a [druga oblika tǝn] m (ẹ̑) ekspr. tankovesten človek: imeti koga za tankovestneža ♪
- tankovéstnost tudi tenkovéstnost -i [druga oblika tǝn] ž (ẹ̄) lastnost, značilnost tankovestnega človeka: muči se zaradi tankovestnosti; zdrava tankovestnost // ekspr. velika skrbnost, natančnost: tankovestnost prepisovalca ♪
67.326 67.351 67.376 67.401 67.426 67.451 67.476 67.501 67.526 67.551