Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (67.326-67.350)


  1.      tájati  -am nedov. (ȃ) 1. v zvezi z led, sneg delati, da prehaja v vodo: sonce taja led; sneg se že taja; pren., ekspr.: s smehljajem taja nezaupljivost; nejevolja se mu je tajala 2. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; odtajevati: tajati zamrznjena živila / južni veter taja poti tájati se ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar tajal se je od blaženosti / srce se mu je tajalo od sreče / ob taki ponudbi se je kar tajal je bil zelo zadovoljen ● ekspr. pri vinu se je začel tajati je postajal dostopen, zgovoren tajajóč -a -e: tajajoč se sneg ♪
  2.      tájč  -a m (ȃ) zastar. popačena nemščina: govori samo še tajč ♪
  3.      tájen  -jna -o prid. (ā) 1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo 2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo // za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava 3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod 4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi ● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito ◊ jur. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ tájno prisl.: tajno delovati; tajno glasovati; tajno se sestajati ♪
  4.      tajênje  -a s (é) glagolnik od tajiti: tajenje mu ni pomagalo; tajenje krivde ♪
  5.      tajfún  -a m (ȗ) izredno močen vrtinčast tropski vihar v zahodnem delu Tihega oceana: mesto je zajel tajfun; divjanje tajfuna ♪
  6.      tájga  -e ž (ȃ) z iglavci porasel svet pod polarno gozdno mejo: sibirska tajga; tajga in tundra ♪
  7.      tajínstven  -a -o prid. (ȋ) knjiž. skrivnosten, nedoumljiv: vznemirili so ga tajinstveni zvoki; tajinstvene sile / obdajala ga je tajinstvena samota / tajinstven človek / tajinstven pogovor tajínstveno prisl.: tajinstveno se vesti ♪
  8.      tajínstvenost  -i ž (ȋ) knjiž. skrivnostnost, nedoumljivost: privlačila ga je tajinstvenost vesolja / tajinstvenost in samotnost gorskih vrhov ♪
  9.      tajíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. z besedo, kretnjo izražati, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga sodelovanja pri atentatu, a je tajil; tajiti krajo; vse je tajil; tajil je, da jih je izdal; tajiti na zaslišanju; nekaj časa je tajil, nato pa vse priznal; trdovratno tajiti / tajil mu je, da je pohajkoval; za moj naslov si vedel, kaj tajiš; storil sem to, kaj bi tajil // zatrjevati, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: tajiti dolg; tajiti napake / tajil je njegove zasluge // zatrjevati, da kdo ni v določenem razmerju z osebkom: odrekajo se mu in ga tajijo; tajiti sina 2. izražati mnenje, imeti prepričanje, da kaj ne obstaja: tajiti boj za obstanek; tajiti gospodarski polom; tajiti potrebo po duhovnosti; zla na svetu ni mogoče tajiti ♦ rel. tajiti Boga // ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ni tajil, da mu hvala godi; ne tajim, da je nadarjen za učenje tujih jezikov; ni mogoče tajiti, da je sposoben 3. prikrivati: tajiti svoje nazore, prepričanje; ni mogel več tajiti svoje ljubezni / tajiti bolečino, skrb / tajiti smeh, solze zadrževati ● ekspr. taji leta ne pove, koliko je star; nar. ob srečanju sta tajila oči se nista pogledala v oči tajíti se knjiž. skrivati se: skrivaj se shajata, tajita se pred ljudmi / hiša se taji sredi drevja / v očeh se ji taji jeza ● nar. ne taji se, odkrito se pogovorimo ne pritajuj se tajèč -éča -e: taječ bolečino, je stiskal zobe; dokazovati krivdo taječega obtoženca ♪
  10.      tajívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. kdor (rad) taji: vztrajen tajivec / dvomljivci in tajivci ♪
  11.      tajlíran  -a -o prid. (ȋ) obl. oprijet v pasu: tajliran plašč; tajlirana obleka; jopica je s prednjimi šivi nekoliko tajlirana / tajliran kroj ♪
  12.      tájna  -e ž (ā) knjiž. skrivnost: občudovati, odkrivati tajne življenja / poklicna, poslovna, vojaška tajna ● knjiž. zaupati komu tajne srca skrita čustva ♪
  13.      tájnica  -e ž (ȃ) ženska, ki opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: narekovati pismo tajnici; zaposlena je kot tajnica; tajnica direktorja / tajnica režije ki med snemanjem zapisuje tehnične, organizacijske podatke, režiserjeve opombe ♪
  14.      tájnik  -a m (ȃ) 1. kdor opravlja administrativne, organizacijske, tehnične posle: dati navodila tajniku; tajnik šole; dela in naloge tajnika / osebni tajnik / občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; tajnik režije ki med snemanjem zapisuje tehnične in organizacijske podatke, režiserjeve opombe 2. visok funkcionar kake organizacije, telesa: izvoliti tajnika; glavni tajnik; predsednik in tajnik ∙ državni tajnik v nekaterih državah visok državni funkcionar, navadno odgovoren za zunanje zadeve države ♪
  15.      tajnikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od tajnikovati: tajnikovanje v društvu; med njegovim tajnikovanjem je bila društvena dejavnost zelo živahna ♪
  16.      tajnikováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti tajnik, opravljati tajniške posle: tajnikovati v društvu ♪
  17.      tájništvo  -a s (ȃ) 1. oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja administrativne, organizacijske in tehnične posle: delati v tajništvu; tajništvo fakultete; tajništvo in računovodstvo 2. redko tajniški posli: prevzeti tajništvo ♪
  18.      tajnopís  -a m (ȋ) 1. tajna pisava: sporočilo v tajnopisu 2. besedilo, znaki s prikritim sporočilom: poslati tajnopis ♪
  19.      tájnost  -i ž (ā) 1. značilnost tajnega: jamčiti tajnost glasovanja; zavarovati tajnost dopisovanja / publ.: podatki morajo ostati v tajnosti tajni; soditi komu v tajnosti tajno 2. kar je tajno: ti podatki so tajnost / državna, poslovna, službena, vojaška tajnost ∙ ekspr. javna tajnost stvar, za katero že vsi vedo // knjiž. skrivnost: občudovati tajnosti narave; čarobna tajnost je ležala v pokrajini / izdati, zaupati dekliške tajnosti ♪
  20.      tájnosten  -tna -o prid. (ā) knjiž. skrivnosten: prisluhniti tajnostnim zvokom tájnostno prisl.: zvezde se tajnostno lesketajo ♪
  21.      tajnovídec  -dca m (ȋ) knjiž. kdor je sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: intuitivnost tajnovidca ♪
  22.      tajnovíden  -dna -o prid. (í ȋ) knjiž. sposoben ugotavljati, razumevati, kar je skrivno, skrivnostno: tajnoviden poznavalec duševnosti ♪
  23.      tajnovídnost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost tajnovidnega: tajnovidnost genialnega moža / tajnovidnost intuicije ♪
  24.      tajnovít  -a -o prid. (ȋ) knjiž. skrivnosten: tajnovita moč besede ♪
  25.      tájselj  -slja tudi -na [sǝl] m (á) nekdaj težek voz s širšimi platišči: naložiti tajselj / tajselj sena ♪

   67.201 67.226 67.251 67.276 67.301 67.326 67.351 67.376 67.401 67.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA