Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (67.176-67.200)


  1.      štúdijski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na študij: a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajine ♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih štúdijsko prisl.: študijsko se lotevati problemov; študijsko obdelati ♪
  2.      študíranec  -nca m (ȋ) knjiž. izobraženec: jezik študirancev ∙ zastar. študiranec za stavbe strokovnjak ♪
  3.      študíranje  -a s (ȋ) glagolnik od študirati: omogočiti komu študiranje / študiranje tehnike / biti utrujen od študiranja / študiranje narave / po dolgem ogledovanju in študiranju se je lotil dela ♪
  4.      študírati  -am nedov. (ȋ) 1. pridobivati si izobrazbo zlasti na višji ali visoki šoli: njegov najstarejši sin študira; študirati na filozofski fakulteti; študiral je na Dunaju / študirati ob delu; izredno, redno študirati / preh. študirati ekonomijo; študirati medicino, pog. za zdravnika // preh. omogočati komu, da si pridobiva izobrazbo na srednji, višji ali visoki šoli: oče ga je študiral; vse otroke je študirala / dali so ga študirat 2. s prebiranjem literature, učbenikov pridobivati si znanje: študirati za izpit; študirati po zapiskih; študira zvečer; pridno študira // preh. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: študirati poglavja iz novejše zgodovine; študirati slovnico // preh. proučevati: študirati življenje kmečkih ljudi / pog.: opazoval in študiral je ljudi okrog sebe ocenjeval, presojal; natihem ga je študiral poskušal ugotoviti, kaj misli, namerava ● ekspr. študiral je napise po trgovinah opazoval, gledal; študirati vlogo s študijem, vajo pripravljati jo za podajanje, izvajanje na odru; pog. dolgo sta študirala, preden sta se odločila premišljevala, razmišljala študirajóč -a -e: študirajoča mladina študíran -a -o 1. deležnik od študirati: dolgo študiran načrt 2. izobražen, šolan: pravi, da bi bil rajši kmet kakor študiran človek / je zelo študiran; sam.: pogovor s študiranimi ♪
  5.      štúk  -a m (ȗ) um. zmes drobnega peska, apnenega mleka, mavca zlasti za izdelavo štukatur: narediti na stropu venec iz štuka ∙ žarg., um. s štukom okrašena jedilnica s štukaturami ♪
  6.      štùk  štúka m (ȕ ú) nižje pog. nadstropje: stanuje v tretjem štuku ♪
  7.      štúka  -e ž (ú) žarg., med drugo svetovno vojno lahki bombnik, ki bombardira med strmim spuščanjem; strmoglavec: štuke so v strmem letu metale bombe; tuljenje štuk ♪
  8.      štukatêr  -ja m (ȇ) obrt. kdor dela, pritrjuje štukature: štukaterji in pleskarji ♪
  9.      štukatúra  -e ž (ȗ) um. okrasek iz štuka na stropih, stenah: obnoviti štukature; pozlačena štukatura; vijugasta štukatura; strop s štukaturami ∙ žarg., um. štukaturo je opravil zavod štukaturna dela ♦ obrt. podlaga za omet iz trstike, prepletene z žico ♪
  10.      štukatúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na štukaturo: štukaturni okraski / grad s štukaturnimi stropi / štukaturna dela / štukaturni mavec ♪
  11.      štukatúrnik  -a m (ȗ) obrt. žebelj v obliki kavlja za pritrjevanje štukatur: zabiti štukaturnik ♪
  12.      štukírati  -am nedov. in dov. (ȋ) um. okrasiti s štukaturo, štukaturami: štukirati strop štukíran -a -o: štukirana stena ♪
  13.      štúla  -e ž (ú) izbočeni del klobuka: klobuk s širokimi krajci in nizko štulo / štula klobuka ● nar. po operaciji je od noge ostala le štula štrcelj; nar. napeti štulo našobiti se; nar. zagrabil je vrečo za štulo in jo zavihtel na ramo za nabrani, prazni del zavezane polne vreče ♪
  14.      štúlež  -a m (ȗ) ekspr. kdor se nepovabljen, nezaželen pridruži, pride kam: štuleža se vsi izogibajo ♪
  15.      štúliti  -im nedov. (ú ȗ) ekspr., navadno s prislovnim določilom dodajati, pristavljati: po njegovem mnenju takih besed ni treba štuliti v slovar štúliti se nepovabljen, nezaželen se pridruževati, prihajati kam: zdaj se štuli k njim, prej je bil pa njihov nasprotnik; nikar se tako ne štuli mednje / kar naprej se štuli v njihovo družbo; kaj se štuliš zraven, saj vidiš, da te ne marajo / štuliti se komu za razsodnika vsiljevati se; štuli se okrog žensk želi si pridobiti njihovo naklonjenost, družbo; štuli se tja, pa ga ne bodo sprejeli prizadeva si priti tja; ne štuli se vmes ne vmešavaj se ♪
  16.      štúpa  -e ž (ú) nižje pog. prah, prašek: potresti štupo po krompirju / posuti vneto kožo s štupo s posipom ♪
  17.      štúpati  -am nedov. (ȗ) nižje pog. potresati, posipati: štupati travnik z umetnim gnojilom ♪
  18.      šúbara  -e ž (ȗ) zlasti v srbskem okolju krzneno pokrivalo, kučma: pokriti se s šubaro; šubara iz ovčje kože ♪
  19.      šúft  -a m (ȗ) nižje pog. netovariški, nesramen človek: ta šuft ti ne bo pomagal; ne bodi tak šuft / kot psovka nisi me povabil, šuft ♪
  20.      šúko  prid. neskl. (ȗ) žarg., elektr., navadno v zvezi z vtič, vtičnica varnosten: aparati so opremljeni s šuko vtiči; zamenjati navadne vtičnice s šuko vtičnicami ♪
  21.      šúlferájnski  -a -o prid. (ȗ-ȃ) v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nanašajoč se na nemško prosvetno germanizatorsko organizacijo, zlasti na Koroškem in Štajerskem: ustanavljati šulferajnske šole ♪
  22.      šúnd  -a m (ȗ) nav. slabš. delo brez umetniške vrednosti: brati, prodajati šund; filmski, literarni šund; neskl. pril.: šund literatura ♪
  23.      šúnder  -dra m (ú) nižje pog. hrup, trušč: v sobi je nastal šunder; ne delajte takega šundra ♪
  24.      šúnka  -e ž (ȗ) pog. gnjat: na kavljih visijo krače in šunke / kuhana šunka ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti ♪
  25.      šúnkarica  -e ž (ȗ) gastr. salama z nadevom iz koščkov svinjskega stegna in slanine: posebna salama in šunkarica ♪

   67.051 67.076 67.101 67.126 67.151 67.176 67.201 67.226 67.251 67.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA