Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (66.801-66.825)



  1.      špánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Špance ali Španijo: španski jezik / španske bikoborbe; španska glasba; španska umetnost; špansko vino / španski borec tuji prostovoljec v španski državljanski vojni na strani republikancev; španska bolezen gripa, ki se je širila iz Španije ob koncu prve svetovne vojne; španska stena premična stena iz lažjega materiala za zakrivanje, ločevanje ● španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. to je zame španska vas to mi je popolnoma neznanobot. malocvetna španska detelja rastlina z dlakavimi majhnimi listi in drobnimi belkastimi cveti v socvetju, Dorycnium germanicum; gastr. španski vetrc belo pecivo iz beljakov in sladkorja; peči španske vetrce; lit. španska asonanca asonanca, ki se ponavlja na koncu vsakega drugega verza v vsej pesmi; šah. španska otvoritev otvoritev igre, pri kateri beli napade s kraljevim lovcem črnega skakača na daminem krilu; voj. španski jezdec prenosna ovira iz lesenega ogrodja in bodeče žice; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris; zgod. španski čevelj srednjeveška mučilna priprava za stiskanje noge; španska inkvizicija inkvizicija v Španiji od konca 15. do 17. stoletja, ki si je prizadevala zatreti gospodarsko moč meščanstva; španska državljanska vojna državljanska vojna med republikanci in falangisti v Španiji od leta 1936 do 1939; zool. španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria špánsko prisl.: govoriti (po) špansko
  2.      špár  -a m () zool. manjša morska riba s temno prečno progo pred repom, Sargus annularis
  3.      špárati  -am nedov. (á) nižje pog. varčevati: šparati za novo pohištvo / šparati pri hrani ∙ nižje pog. tega fanta doma šparajo mu ne nalagajo (težkega) dela; nižje pog. pri delu se špara ni delaven; kdor jezika špara, kruha strada kdor si ne upa, ne zna kaj vprašati, prositi, ima škodo, ne doseže tistega, za kar se poteguje
  4.      špárgelj  -glja m (á) pog. sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek; beluš: jesti šparglje
  5.      šparón  -a m (ọ̑) agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost: šparoni so se šibili od grozdov; vezati šparone / obrezati trto na šparon
  6.      špárovček  -čka m (á) nižje pog. hranilniček: šparovček v obliki prašička
  7.      špárovec  -vca m (á) nižje pog. 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje; hranilnik: dajati denar v šparovec; šparovec je že poln 2. varčen človek: imeli so ga za šparovca ∙ star. šparovec cerovca najde varčen človek ima pogosto zapravljive naslednike
  8.      špartánski  tudi spartánski -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Špartance ali Šparto: špartanski vojaki / strogost špartanske vzgoje 2. knjiž. zelo strog, nepopustljiv: špartanske vzgojne metode / špartanski način življenja ● knjiž. špartanska oprema skromna, preprosta špartánsko tudi spartánsko prisl.: biti špartansko vzgojen
  9.      špás  -a m () nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: če prideš, boš videl velik špas / takih špasov ne mara / dovolj je bilo špasa, zdaj pa na delo / v povedno-prislovni rabi: špas je, da tega nisem opazil smešno, nerazumljivo; taka pot ni špas ni brez neprijetnosti, težav / za špas kaj narediti ne z resnim namenompog., ekspr. to narediti je zame špas malenkost; pog., ekspr. taka hrana je drag špas veliko stane; pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik špas smo se šalili; nižje pog. ona ni za špase je resna, ne mara potegavščin
  10.      špásati se  -am se nedov. () nižje pog. šaliti se: jaz se špasam, ti si pa resno mislil / dekle se je z njim samo špasalo ni imelo z njim resnih namenov
  11.      špásen  -sna -o prid. (á ā) nižje pog. smešen: kako si špasen / špasno vedenje / špasna igra, risba // šaljiv: bil je ljubezniv in špasen fant špásno prisl.: to se špasno sliši / v povedni rabi špasno je, da je prišel ravno on; sam.: nekaj špasnega sem se spomnil
  12.      špèc  špêca m ( é) žarg. tožljivec: kar zatoži. Ne bom, nisem špec
  13.      špêca  -e ž () žarg. tožljivec: niso ga marali, ker je bil špeca
  14.      špêcar  -ja m () žarg. tožljivec: bil je največji špecar v razredu / med njimi ni bilo špecarjev
  15.      špêcati  -am nedov. () žarg. tožiti, ovajati: v šoli rad špeca / kaj hodiš za menoj in me špecaš doma
  16.      špeceríja  -e ž () pog. živila, jestvine: nakupila je špecerijo za ves mesec; moka, olje, sladkor in druga špecerija; trgovec s špecerijo // trgovina z živili: kupiti v špeceriji
  17.      špeceríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na špecerijo: špecerijska trgovina / trgovec s špecerijskim blagom
  18.      špeceríst  -a m () v nekaterih deželah trgovec z živili: špeceristi so zaprli trgovine; kupiti pri špeceristu
  19.      špedícija  tudi spedícija -e ž (í) delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: predstavniki špedicije / mednarodna špedicija // dejavnost te delovne organizacije: špedicija blaga; podjetje za špedicijo
  20.      špeditêr  tudi speditêr -ja m () 1. delovna organizacija, ki v domačem in mednarodnem prometu opravlja posle v zvezi z odpravo, odpravljanjem blaga, tovora: uvoznik je sklenil pogodbo s špediterjem / selitev je opravil špediter 2. v nekaterih deželah lastnik špedicije: njegov oče je špediter
  21.      špégati  -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. gledati, navadno skrivoma, pritajeno; kukati: špegati skozi ključavnico, špranjo / špegal je po tujih ljudeh
  22.      špéglar  -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor nosi očala: v razredu je bilo veliko špeglarjev
  23.      špégli  -ov m mn. (ẹ̑) nižje pog. očala: nositi špegle; brez špeglov slabo vidi
  24.      špèh  špêha m ( é) pog. 1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal ∙ pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena
  25.      špeháč  -a m (á) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: zaklal je dva špehača

   66.676 66.701 66.726 66.751 66.776 66.801 66.826 66.851 66.876 66.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA