Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (66.701-66.725) 
- šlíc -a m (ȋ) nižje pog. razporek (pri hlačah): zapeti si šlic ♪
- šlígati -am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini ♪
- šlìk medm. (ȉ) izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: šlik, šlik, se ji je posmehoval; strgala mu je korenček: šlik šlak ♪
- šlíkniti -em dov. (í ȋ) nar. ošvrkniti: z bičem je šliknil po konjih ♪
- šlôgati -am tudi šlógati -am nedov. (ȏ; ọ̑) nižje pog. vedeževati, prerokovati: šlogala ji je iz kart ♪
- šlúk -a m (ȗ) nižje pog. požirek: naredil je velik šluk ♪
- šlúpka -e ž (ȗ) voj. čoln vojne mornarice s šestimi do osmimi vesli: hitro so spustili šlupke ♪
- šnávcer -ja m (á) pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca: gojiti šnavcerje / veliki šnavcer ♪
- šníta -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine ♪
- šnjúr -a m (ȗ) nav. mn., zool. srebrno zelenkaste morske ribe s pasom trnastih lusk vzdolž bokov, Trachuridae ♪
- šnófati -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš ♪
- šnôpec -pca m (ȏ) nižje pog. žganje: piti šnopec; požirek šnopca ♪
- šnôps in šnòps šnôpsa m (ȏ; ȍ ȏ) 1. nižje pog. žganje: piti šnops; liter šnopsa 2. igra navadno z 20 kartami, pri kateri zmaga tisti, ki prvi doseže 66 točk ali ima zadnji vzetek: igrati šnops ♪
- šnôpsar -ja m (ȏ) nižje pog. kdor (rad) pije žganje: bil je znan šnopsar ♪
- šnórkel -kla m (ọ́) voj. navpična cev s sistemom leč za opazovanje okolice pri podmornici: šnorkel je bil poškodovan ♪
- šóba -e ž (ọ́) 1. debele ali naprej potisnjene, štrleče ustnice: njegov obraz ni lep, ker ima šobo / dojenček je naredil šobo in začel sesati; ustnice je nabrala v šobo ∙ slabš. držati šobo s šobljenjem kazati nejevoljo, užaljenost; slabš. napeti šobo z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost 2. nav. mn. velika živalska ustnica: mehke konjske šobe; žabja šoba 3. nav. mn., nar. zahodno ustnice, usta: odločno stisnjene šobe 4. teh. zožujoči se del na koncu priprav za ustvarjanje, oblikovanje, doziranje curka: šoba se je zamašila; uporaba šob / iz šobe je pihal zrak / brizgalna, dušilna, gorilna šoba; šoba uplinjača ♪
- šóbast -a -o prid. (ọ́) ekspr. ki ima debele ali naprej štrleče ustnice: šobasta ženska / šobasta usta / šobaste ustnice debele, naprej štrleče šóbasto prisl.: šobasto se držati ♪
- šóbček -čka m (ọ̑) ekspr., v zvezi narediti šobček z našobljenjem pokazati nejevoljo, užaljenost: deklica je naredila jezen šobček ♪
- šóbica -e ž (ọ́) nav. ekspr. manjšalnica od šoba: dojenčkov obraz s šobico / otrok je nabiral šobico / povešena šobica / dekle je imelo lepe rdeče šobice ♪
- šóbiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) navadno v zvezi z ustnice potiskati naprej: užaljeno je šobila ustnice / šobiti usta šóbiti se 1. potiskati ustnice naprej: šobil se je in premišljal, kako naj izračuna; šobila se je, kot da bo zajokala 2. s tako potisnjenimi ustnicami izražati užaljenost, nejevoljo: raje pij in se ne šobi / on bo jedel pečenko, mi pa suh kruh, se je šobila ♪
- šóder -dra m (ọ́) nižje pog. drobno kamenje za nasipanje, betoniranje; gramoz: s šodrom posuta cesta; veliki kupi šodra / steza je peljala čez šoder čez grušč ♪
- šódi in shóddy -ja [šodi] m (ọ̑) tekst. trgani odpadek volnenih pletenih izdelkov: predenje šodija ♪
- šodó -ja m (ọ̑) gastr. jed iz stepenih jajc, zavretega vina in sladkorja: jesti, narediti šodo; politi žličnike s šodojem / vinski šodo ♪
- šódrast -a -o prid. (ọ́) nižje pog. gramoznat: šodrast in ilovnat svet / šodrasta cesta posuta z gramozom ♪
- šódrovec -vca m (ọ́) žarg., alp. neizkušen planinec: tak šodrovec bi jih na poti samo oviral ♪
66.576 66.601 66.626 66.651 66.676 66.701 66.726 66.751 66.776 66.801 
