Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (66.676-66.700)



  1.      škržát  -a m () žuželka toplih krajev, katere samec cvrči: škržat cvrči; petje škržatov; murni in škržati ♦ zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae
  2.      škŕžek  -žka m () zool. sladkovodna školjka z močno lupino, znotraj pokrita z biserno matico, Unio: nabirati škržke / navadni, potočni škržek
  3.      škŕžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na škrge: po škržni barvi ugotoviti, da so ribe sveže ♦ zool. škržni lističi, obloki; škržni poklopec; škržna raza ali škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge; škržno ogrodje del okostja glave pri ribah, ki ga sestavlja pet škržnih oblokov
  4.      škržólica  -e ž (ọ̑) bot. pokončna ali plazeča se rastlina z navadno rumenimi cveti v koških, Hieracium: arnika in škržolica
  5.      škúner  -ja m (ú) navt. 1. navadno tekmovalna jadrnica z dvema jamboroma in trikotnimi jadri: kateri škuner bo prišel prvi na cilj 2. nekdaj večja tovorna jadrnica s tremi do sedmimi jambori: na škuner so nalagali les
  6.      škúra  -e ž (ū) nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: priprte škure
  7.      škúrh  -a m () zool. velika močvirska ptica z dolgim, nekoliko upognjenim kljunom, Numenius: tam so gnezdili škurhi / veliki škurh
  8.      škvêr  -a m () žarg., navt. ladjedelnica: vzdolž obale so delovali trije škveri / popravljati čoln v škveru
  9.      šlabéder  in šlabêder -dra m (ẹ̄; ē) nav. mn., nižje pog. obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti čevelj, copata: natakniti si šlabedre; na vrhu stopnic je sezul šlabedre
  10.      šlabedráti  -ám nedov.) nižje pog. nerodno, okorno hoditi: utrujen je šlabedral domov
  11.      šláger  -ja m (á) zastar. popevka: prepevati sentimentalne šlagerje ● publ. najnovejši časopisni šlager pogosto ponavljana aktualna tema; publ. film je postal šlager leta, sezone najbolj uspešen film
  12.      šláhčič  -a m () v poljskem okolju, nekdaj pripadnik šlahte, nižji ali srednji plemič: šlahčič z majhnim posestvom
  13.      šláhta  -e ž () v poljskem okolju, nekdaj nižje in srednje plemstvo: poljsko meščanstvo in šlahta
  14.      šlápa  -e ž (á) 1. nav. mn., nižje pog. obrabljena, ponošena copata: stare šlape na bosih nogah // copata brez zadnjega zgornjega dela: natakniti šlape 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: njen mož je šlapa
  15.      šlapáti  -ám nedov.) nižje pog. drsaje hoditi; drsati: šlapati po sobi ∙ zastar. ne šlapaj trave ne teptaj
  16.      šlápica  -e ž (á) 1. manjšalnica od šlapa: šlapice na otroških nogah 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: vsake reči se boji, taka šlapica je
  17.      šlár  -a m () zastar. tančica, pajčolan: na glavi je imela šlar
  18.      šlaráfija  -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; neskl. pril.: šlarafija vložek
  19.      šlátati  -am nedov., tudi šlatájte; tudi šlatála (á ā) nižje pog. tipati, otipavati: otrok šlata igračko / šlatala je blago, da bi videla, če se mečka / šlatal je okrog, da bi našel izhod / začel jo je šlatati
  20.      šlèk  medm. () izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: spet se ti ni posrečilo, šlek, šlek; smejali so se mu in mu strgali korenček: šlek, šlek, šlek
  21.      šlèp  in šlép šlépa m ( ẹ́; ẹ̑) navt. plovilo brez lastnega pogona, ki se priveže, priklene k vlečni ladji, zlasti za prevažanje tovora: s premogom naložen šlep; vlačilec s šlepom
  22.      šléva  -e ž (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta šleva si nič ne upa; možje smo, ne pa šleve / kot psovka pojdi že enkrat, šleva; šleva šlevasta ∙ slabš. šleva je, da je zapustil to dekle nespameten, neumen človek
  23.      šlévast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv: biti šlevast in odvisen od žene / kot psovka šleva šlevasta ∙ slabš. ne bodi šlevast in izkoristi priložnost nespameten, neumen
  24.      šléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil
  25.      šlíbar  -ja m () zastar. pisar: grajski šlibar

   66.551 66.576 66.601 66.626 66.651 66.676 66.701 66.726 66.751 66.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA