Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (66.426-66.450)


  1.      šivánje  -a s (ȃ) 1. kar se šiva, je sešito: na mizi je imela kup šivanja; sklanjala se je nad šivanje 2. šivalni pribor: košarica za šivanje ♪
  2.      šivánka  -e ž (ȃ) podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za šivanje: potegniti, zabosti šivanko; konica, uho šivanke; šivanke in bucike / vdeti nit v šivanko v uho šivanke; blazinica za šivanke ∙ šalj. poprijeti se šivanke postati krojač; ekspr. iskati šivanko v senu početi kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno; ekspr. sedeti (kakor) na šivankah biti zelo nestrpen, nemiren; ekspr. preživljati se s šivanko šivanjem; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti zelo velika; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno ♪
  3.      šivánkar  -ja m (ȃ) slabš. krojač: ne bi se ji bilo treba obesiti na tega šivankarja ♪
  4.      šivánkarica  -e ž (ȃ) slabš. šivilja: šivankarice že ne bo jemal za ženo ♪
  5.      šivánkarstvo  -a s (ȃ) slabš. krojaštvo ali šiviljstvo: ukvarjati se s šivankarstvom ♪
  6.      šivánkast  -a -o prid. (ȃ) podoben šivanki: šivankasta oblika / ekspr. dekle s šivankastimi nogami zelo tankimi ♪
  7.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko ♪
  8.      šiváriti  -im nedov. (á ȃ) star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu ♪
  9.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem ♪
  10.      šíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na šiv: šivni rob / šivno mesto ♪
  11.      šivílja  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjemn zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: izučila se je za šiviljo / krilo ima pri šivilji / strojna šivilja strojna šivalka ♪
  12.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti ♪
  13.      šjóra  -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija ♪
  14.      škadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron ♪
  15.      škàf  škáfa m (ȁ á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo ♪
  16.      škáfar  -ja m (ȃ) izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji ♪
  17.      škáfček  -čka m (ȃ) manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček ♪
  18.      škáfec  -fca m (ȃ) manjšalnica od škaf: nesti škafec na glavi / škafec vode ♪
  19.      škáfek  -fka m (ȃ) redko škafček, škafec ♪
  20.      škáfič  -a m (ȃ) redko škafček, škafec ♪
  21.      škája  -e ž (ā) teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: s škajo prekrita kovina / ob nakovalu je bilo veliko škaje okujine ♪
  22.      škakljáti  -ám nedov. (á ȃ) zastar. ščegetati, žgečkati: škakljati koga pod pazduho ♪
  23.      škalír  -ja m (ȋ) nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem ♪
  24.      škandál  -a m (ȃ) 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal ♪
  25.      škandálček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček ♪

   66.301 66.326 66.351 66.376 66.401 66.426 66.451 66.476 66.501 66.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA