Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (66.226-66.250)



  1.      šêrif  -a m () v Združenih državah Amerike vodja lokalne policije v manjših krajih: postati šerif
  2.      šerjè  -à s ( ) nar. ločje: Na hribih raste praprot, na močvirju pa šerje in cmudje (M. Kranjec)
  3.      šêrpa  -e tudi -a m () pri himalajskih odpravah visokogorski nosač, domačin: najeti šerpo
  4.      šêrpa  -e ž () šalu podobna naglavna ruta: zavezati si šerpo; svilena, vezena, volnena šerpa // temu podoben pas, trak, navadno za okras: dekleta z rdečimi šerpami okrog pasu ∙ knjiž. nadporočnik si je snel šerpo ešarpo
  5.      šést  šêstih štev. (ẹ̑ é) izraža število šest [6] a) v samostalniški rabi: dvakrat tri je šest; šestim so dali nagrado / ura je šest; vstajati ob šestih zjutraj 6h; čakati od šestih do sedmih (zvečer) 18h b) v prilastkovi rabi: nastopilo je šest igralcev; šest mesecev star otrok; vožnja je trajala šest ur; tudi neskl.: izkušnje zadnjih šest(ih) let // neskl. izraža številko šest: avtobusna proga šest; tekma se je končala s šest proti pet ● ekspr. dopolnil je šest križev šestdeset let; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za torel. šest resnic
  6.      šest...  ali šést... in šest... prvi del zloženk (ẹ̑) 1. nanašajoč se na število šest: šestdneven, šestmesten 2. za šest večji od vsote desetic, na katere se nanaša: šestintrideset
  7.      šesták  -a m (á) nekdaj srebrn avstrijski kovanec za šest krajcarjev: plačati s šestaki
  8.      šéstcéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki ima šest cevi: šestcevno raketno orožje
  9.      šéstcilíndrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) strojn. ki ima šest cilindrov, valjev: šestcilindrski motor
  10.      šéstcólski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) ki meri šest col: šestcolska cev
  11.      šéstčlánski  -a -o prid. (ẹ̑-) ki sestoji iz šestih članov: šestčlanska družina; šestčlanska komisija
  12.      šéstdeset  -ih štev. (ẹ̑) izraža število ali številko šestdeset [60]: voziti šestdeset kilometrov na uro / pred šestdesetimi leti / ženska pri šestdesetih letih stara približno šestdeset letpog., ekspr. na grbi jih ima že šestdeset star je že šestdeset let
  13.      šéstdeseti  -a -o štev. (ẹ̑) ki v zapovrstju ustreza številu šestdeset: praznovati šestdeseti rojstni dan; mož v šestdesetem letu ∙ knjiž. šestdeseta [60.] leta devetnajstega stoletja od 1860 do 1870
  14.      šestdesetínka  -e ž () del na šestdeset enakih delov razdeljene celote: šestdesetinka vsote / šestdesetinka minute
  15.      šéstdesetlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) šestdeset let star moški: zdrav šestdesetletnik
  16.      šesterák  -a m (á) lov. jelen ali srnjak, ki ima na vsakem rogu po tri odrastke: ustreliti šesteraka / nepravilni šesterak ki ima na enem rogu tri odrastke, na drugem pa manj
  17.      šestérec  in šestêrec -rca m (ẹ̑; ) geom. telo, ki ga omejuje šest kvadratov; kocka: narisati šesterec ◊ lit. verz s šestimi zlogi
  18.      šestérica  -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: šesterica se je hitro vrnila / objavili so uvrstitev prve šesterice tekmovalcev // knjiž. skupina šestih enot: sestanek ministrov šesterice evropskih držav
  19.      šestérka  -e ž (ẹ̑) skupina šestih oseb: neločljiva šesterka / šesterka tekmovalk // v ruskem okolju šesterovprega: hitre četvorke in šesterke
  20.      šestérnik  -a m (ẹ̑) knjiž. priprava za merjenje višine nebesnih teles nad obzorjem in kotnih razdalj med njimi; sekstant: uporabljati šesternik in kompas
  21.      šestéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina šestih enot a) pri množinskih samostalnikih: palača ima šestero vrat b) pri drugih samostalnikih: predstavil ji je šestero svojih prijateljev
  22.      šesteroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za šest glasov: šesteroglasna skladba
  23.      šesterokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima šest kotov: šesterokotna luknja; šesterokotna miza ♦ geom. šesterokotna dvojna piramida; šesterokotna prizma; min. šesterokotni sistem sistem z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120°; heksagonalni sistem
  24.      šesterokótnik  -a m (ọ̑) geom. lik, ki ima šest kotov: oglišča šesterokotnika / pravilni šesterokotnik
  25.      šesterokrák  in šesterokràk -áka -o prid. (; á) ki ima šest krakov: šesterokraka zvezda

   66.101 66.126 66.151 66.176 66.201 66.226 66.251 66.276 66.301 66.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA