Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (66.101-66.125)


  1.      ščetínovka  -e ž (í) bot. trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski; volk ♪
  2.      ščétka  -e ž (ẹ̑) manjša priprava za čiščenje in gladenje iz šopov ščetin, žic, vstavljenih v lesen, plastičen hrbet: očistiti s ščetko; mehka, trda ščetka / zobna ščetka; ščetka za nohte / sesalec s ščetkami za čiščenje knjig, sten // krtača: loščilna, žična ščetka; ščetka za odstranjevanje blata ● ekspr. v ščetko pristriženi brki zelo na kratko, tako da stojijo pokonci ◊ čeb. prvi členek stopalca zadnjih nog z dlačicami, s katerimi čisti čebela s telesa cvetni prah; elektr. prevodnik, ki vzdržuje električno zvezo med nepremičnimi in gibljivimi deli stroja, aparata; lov. šop temnejše, grobe dlake na zunanji strani zadnjih nog srnjadi ♪
  3.      ščétkar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec ščetk: zaposlen je kot ščetkar; ščetkar in metlar ♪
  4.      ščétkati  -am nedov. (ẹ̑) čistiti, gladiti s ščetko: ščetkati lase; ščetkati si nohte / ščetkati čevlje, obleko krtačiti ♦ usnj. ščetkati usnje ♪
  5.      ščétkica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od ščetka: očistiti s ščetkico / ščetkica za zobe ♪
  6.      ščí  -ja m (ȋ) v ruskem okolju juha iz mesa in zelenjave, navadno zelja: krožnik ščija; boršč in šči ♪
  7.      ščína  -e ž (í) nar. primorsko trščica: ščina se mu je zasadila v nogo ♪
  8.      ščínk  -a m (ȋ) posamezen glas pri ščinkanju: razločil je vsak ščink ščinkavca // redko ščinkanje: poslušati vesel ščink ♪
  9.      ščìnk  medm. (ȉ) posnema glas ščinkavca: oglasil se je ščinkavec: ščink, ščink ♪
  10.      ščínka  -e ž (ȋ) nar. primorsko frnikola: igrati se s ščinkami ♪
  11.      ščínkati  -am nedov. (ȋ) oglašati se z glasom ščink: ščinkavec ščinka ♪
  12.      ščínkavček  -čka m (í) manjšalnica od ščinkavec: ščinkavček in taščica ♪
  13.      ščínkavec  -vca m (í) manjša ptica pevka, katere samec je po prsih rdeče rjav: ščinkavec poje; strnadi in ščinkavci ∙ star. kakšnega ščinkavca imaš (od mraza) rdeč nos ♦ zool. ščinkavci manjše ptice pevke z razmeroma kratkim repom in kratkimi krili, Fringillidae ♪
  14.      ščínkavka  -e ž (í) samica ščinkavca: ščinkavka dela gnezdo ♪
  15.      ščíp  -a m (ȋ) 1. luna, ko je vidna vsa njena površina: mlaj in ščip / nocoj bo ščip // čas, ko je taka luna: bilo je ob ščipu 2. zastar. uščip: vsak ščip ga je skelel ♪
  16.      ščipálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. zastar. ščipalnik: z nosu mu je padel ščipalec 2. nav. mn., zool. pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones: ščipalci, pajki in pršice / navadni ščipalec ♪
  17.      ščipálen  -lna -o prid. (ȃ) navadno v zvezi ščipalne klešče kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: uporabljati ščipalne klešče ♪
  18.      ščipálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. majhna priprava za pripenjanje, obešanje perila: otrok ji je podajal ščipalke; lesena, plastična ščipalka; košarica, vrečka za ščipalke / ščipalke za obešanje perila // majhna priprava iz dveh krakov za pripenjanje česa sploh: robovi prta na mizi so bili pritrjeni s ščipalkami / ščipalke za lase 2. mn., navadno v zvezi klešče ščipalke kleščam podobna priprava za ščipanje, preščipavanje, zlasti žice: navadne klešče in klešče ščipalke ◊ zool. ščipalnica ♪
  19.      ščipálnica  -e ž (ȃ) mn., star. ščipalne klešče, klešče ščipalke: ščipalnice so se pokvarile / žične ščipalnice ◊ zool. vsaka od kleščam podobnih pipalk pri ščipalcih in paščipalcih ♪
  20.      ščipálnik  -a m (ȃ) očala, ki se pritrdijo na nos: natakniti si ščipalnik; nosil je pozlačen ščipalnik z vrvico ◊ vet. kopitni ščipalnik kopitne klešče ♪
  21.      ščípanje  tudi ščipánje -a s (í; ȃ) glagolnik od ščipati: ščipanja in žgečkanja ne prenese / ščipanje poganjkov / ščipanje po trebuhu / ščipanje voznih listkov ♦ kozm. masaža, pri kateri se koža rahlo ščipa ♪
  22.      ščípati  -am tudi -ljem nedov., tudi ščipála (í) 1. s stiskanjem manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov povzročati bolečino: ščipal ga je, da bi ga zbudil; otroci so se ščipali / ščipal jo je v prst, roko 2. s stiskanjem s konci (prvih treh) prstov, s kako ostro pripravo a) krajšati, zmanjševati: ščipati pujskom parklje, zobe; ščipati si nohte b) odstranjevati: ščipati poganjke 3. ekspr. povzročati sunkovite bolečine: v levi nogi ga je ščipal revmatizem / lakota jo ščipa v želodcu // brezoseb. imeti take bolečine, navadno v trebuhu: otroka spet ščipa / ščipa ga po trebuhu, v črevesju 4. ekspr. povzročati neprijeten, pekoč občutek: dim jih je ščipal v oči / mraz je ščipal v lica, obraz ● ekspr. ne ve, kaj jo ščipa, da je tako nerazpoložena vznemirja, muči; v vlaku je sprevodnik ščipal vozne listke, vozovnice luknjal in jih s tem delal neveljavne za drugo vožnjo ščipajóč -a -e: ščipajoč odvečne poganjke, je poškodoval steblo; ostro ščipajoč mraz ♪
  23.      ščípec  -pca m (ȋ) zastar. ščep, ščepec: dodati ščipec soli ● zastar. popravil si je ščipec na nosu ščipalnik ◊ zool. ščipci kleščam podobni kožni izrastki pri nekaterih iglokožcih ♪
  24.      ščípek  -pka m (ȋ) nar. vzhodno šipek: na pobočju se je razrasel ščipek / divji ščipek ♪
  25.      ščipljáj  -a m (ȃ) stisk manjše površine kože s konci (prvih treh) prstov, s katerim se povzroča bolečina: začutila je njegov ščipljaj ♪

   65.976 66.001 66.026 66.051 66.076 66.101 66.126 66.151 66.176 66.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA