Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (65.976-66.000)


  1.      šalíti se  in šáliti se -im se, tudi šáliti se -im se nedov. (ȋ á; á ā) delati, pripovedovati šale: pogovarjali so se in se šalili; dekleta so se šalila, zastar. so šalila s fanti; plehko se šaliti; rad se šali // navadno z besedami izražati nekoliko neresen odnos do koga: ne vznemirjaj se, saj se samo šali; ti se šališ, njega pa skrbi šalèč se -éča -e: šaleč se je odgovoril; šaleč se s prijateljicami ♪
  2.      šaljív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se (rad) šali: šaljiv človek; vedno je bil šaljiv // ki vsebuje, izraža neresnost, smešnost, zabavnost: šaljiv prizor; šaljiva beseda, pripomba; šaljivo govorjenje / pogovor je obrnil na šaljivo stran 2. namenjen šalam, humorju: ilustracije v šaljivem časopisu ● organizirati šaljivo pošto igro na družabnih prireditvah, pri kateri si udeleženci pišejo šaljiva pisma šaljívo prisl.: šaljivo govoriti, vprašati ♦ muz. šaljivo označba za izraz izvajanja scherzando; sam.: rad je povedal kako šaljivo ♪
  3.      šaljívec  -vca m (ȋ) kdor se (rad) šali: smejati se šaljivcu; je znan šaljivec ♪
  4.      šaljívka  -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od šaljivec: znana šaljivka 2. knjiž. šala: med delom je bilo slišati mnogo šaljivk in petja 3. knjiž. pesem, zgodba, navadno krajša, ki na šaljiv način prikazuje določene osebe ali probleme: oče je rad pripovedoval šaljivke in povesti; šaljivke in zbadljivke ♪
  5.      šaljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost šaljivega človeka: njegova šaljivost je bila ljudem všeč; šaljivost in nagajivost / šaljivost zgodbe ♪
  6.      šalobárda  -e ž (ȃ) zastar. nespameten, neumen človek: druščina je gledala nanje kot na šalobarde / kot psovka beži, šalobarda neumna ♪
  7.      šalobáriti  -im nedov. (á ȃ) nar. zahodno brskati, stikati: šalobaril je po hiši ♪
  8.      šalótka  -e ž (ọ̑) čebuli podobna začimbna rastlina s podzemeljskim delom iz več čebulic: gojiti šalotko; pražiti šalotko ♪
  9.      šálter  -ja m (á) žarg. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami; okence: stati v vrsti pred šalterjem ♪
  10.      šalúpa  -e ž (ȗ) knjiž. večji čoln, navadno na vesla: mornarji so se s šalupo odpeljali na obalo ♪
  11.      šálvare  -var ž mn. (ȃ) v muslimanskem okolju zelo široke ženske hlače, segajoče do členkov; dimije: nosila je šalvare ♪
  12.      šánce  šánc ž mn. (ȃ) zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu ♪
  13.      šánk  -a m (ȃ) nižje pog. točilna miza: postaviti kozarec na šank; natakarica za šankom ♪
  14.      šánsa  -e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa ♪
  15.      šansón  tudi chansón -a [ša-] m (ọ̑) popevka z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, po izvoru iz Francije: komponirati, peti šansone; francoski, italijanski šanson; pevka šansonov ♪
  16.      šansonétka  -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk ♪
  17.      šansonjé  tudi šansonjêr -ja m (ẹ̑; ȇ) pevec šansonov: koncert francoskega šansonjeja ♪
  18.      šantáč  -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej ♪
  19.      šantán  -a m (ȃ) v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki ♪
  20.      šantáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše ♪
  21.      šántav  -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno ♪
  22.      šántavec  -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža ♪
  23.      šántavost  -i ž (á) slabš. šepavost: oponesel mu je šantavost ♪
  24.      šántung  -a m (ȃ) tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti: tkanje šantunga; obleka iz šantunga ♪
  25.      šàp  medm. (ȁ) izraža hiter prijem, ujetje: bliskovito je stegnil roko in šap, jo je ujel ♪

   65.851 65.876 65.901 65.926 65.951 65.976 66.001 66.026 66.051 66.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA