Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (65.651-65.675)



  1.      sváditi  -im nedov.) nar. vzhodno jeziti: otroci me svadijo; to me svadi
  2.      svahíli  -ja m () lingv. najbolj razširjen občevalni, uradni jezik nekaterih držav Vzhodne Afrike s črnskim prebivalstvom: pogovarjati se v svahiliju
  3.      svája  -e ž (ā) nar. vzhodno prepir, spor: med njimi je nastala svaja; svaja med možem in ženo / biti, živeti v svaji
  4.      svajeváti se  -újem se nedov.) nar. vzhodno prepirati se: nehati se svajevati
  5.      svák  -a m (á) sestrin mož ali brat zakonskega partnerja: to je moj svak
  6.      svákinja  -e ž (ā) bratova žena ali sestra zakonskega partnerja: svakinja ga ne mara
  7.      sváljek  -jka m () podolgovata, vretenasta tvorba, ki nastane s svaljkanjem: delati svaljke iz gline; oblikovati testo v svaljke; svaljek sesekljanega mesa / krompirjevi svaljki kuhana jed svaljkaste oblike iz krompirjevega testa // kar je temu podobno: pismo je zmečkal, svaljek pa vrgel na tla / koža se mu lušči v svaljkih / svaljek las, listja / puhal je svaljke dima
  8.      sváljkast  -a -o prid. () ki ima svaljke: svaljkasta odeja // podoben svaljku: svaljkasti prameni las
  9.      svaljkáti  -ám in sváljkati -am nedov.; ) premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da iz tega, kar je med njimi, nastane podolgovata, vretenasta tvorba: svaljkati krušno sredico; svaljkati testo / svaljkati čevapčiče // premikati dlani, prste drugega ob drugem tako, da se to, kar je med njimi, zmehča, zmečka: svaljkati cigareto; svaljkati si brado / svaljkati med prsti; s prsti je svaljkala rob predpasnika zvijala, vihala svaljkáti se, in sváljkati se pojavljati se, nastopati v obliki svaljkov: umazanija se mu svaljka po koži / lasje se svaljkajo v kodre zvijajo
  10.      svarílec  -lca [c in lc] m () kdor svari: poslušati svarilce; dobrohoten, strog svarilec
  11.      svarílen  -lna -o prid. () s katerim se svari: ta zgled je bil svarilen / svarilni klic, napis; njegovih svarilnih besed ni upošteval; dobiti svarilno pismo ∙ knjiž. svarilna barva živali varovalna barva
  12.      svarílo  -a s (í) kar koga opozarja, opozori na to, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: upoštevati svarilo; dobrohotno, grozeče svarilo / to je v svarilo bodočim rodovom; kaznovali so ga za svarilo drugim
  13.      svarítelj  -a m () svarilec: dobrohoten svaritelj ga je dolgo opozarjal
  14.      svarítev  -tve ž () 1. svarjenje: svaritev otroka pred nevarnostmi 2. star. svarilo: spomnil se je materine svaritve
  15.      svaríti  -ím nedov. ( í) opozarjati koga, da lahko nastopi zanj kaj neprijetnega, neugodnega: mati ga je svarila, naj ne hodi tja; svarim te, varuj se ga; svariti pred nevarnostjo; prijateljsko, resno svariti / svariti z očmi svarèč -éča -e: svareč glas, pogled; prisl.: svareče dvigniti prst; svareče kaj reči
  16.      svarjênje  -a s (é) glagolnik od svariti: ni hotel poslušati svarjenja in opominjanja; očetovsko svarjenje
  17.      svástika  -e ž (á) 1. arheol. enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca: v prstanu je vdelano znamenje svastike; vozli, rozete, trakovi in svastike 2. knjiž. tak križ kot simbol nacizma: nacistična uniforma s svastiko
  18.      sváštven  -a -o () pridevnik od svaštvo: svaštveno razmerje
  19.      sváštvo  -a s () razmerje med svaki: biti s kom v svaštvu
  20.      svàt  sváta m, im. mn. tudi svátje ( á) kdor se udeleži praznovanja ob poroki: svati čakajo ženina in nevesto; veseli svati; zbralo se je veliko svatov / iti, vabiti v svate na praznovanje ob porokiekspr. ti si pa čuden svat čudak, posebnež
  21.      svátben  -a -o prid. () nanašajoč se na svatbo: svatbena pojedina / svatbena koračnica; svatbena obleka svatovska obleka ∙ svatbeni polet matice polet, pri katerem se matica opraši
  22.      svátevca  -e [tǝv] ž (ā) nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečene svatevce // dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za svatevce si je izbral sestro in sestrične
  23.      svatoválec  -lca [c tudi lc] m () svat: vriskanje veselih svatovalcev
  24.      svatováti  -újem nedov.) udeleževati se praznovanja ob poroki: rad svatuje / iti svatovat / takrat so svatovali tri dni skupaj
  25.      svátovec  -vca m (á) zastar. svat: vriskanje veselih svatovcev

   65.526 65.551 65.576 65.601 65.626 65.651 65.676 65.701 65.726 65.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA