Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (65.551-65.575)


  1.      superióren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. 1. ki po sposobnostih, zlasti duševnih, presega druge; sposobnejši, večvreden: superioren človek / intelektualno superioren; teorija o superiornih rasah // ki po moči, ugledu presega druge: gospodarsko, vojaško superiorna država / superioren poklic 2. ki kaže zavest o takem preseganju: superioren odgovor; superiorna mirnost / superioren odnos // ekspr. vzvišen, ošaben: ne bodi tako superioren; njegovo superiorno vedenje jih je žalilo / superioren do vrstnikov, nad vrstniki superiórno prisl.: superiorno odgovarjati ♪
  2.      superiórnost  -i ž (ọ̑) knjiž. stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost: dokazati, potrditi svojo superiornost; zavest superiornosti / gospodarska, vojaška superiornost premoč, prevlada / ekspr. superiornost pogleda, vedenja ♪
  3.      súperlativ  -a m (ȗ) 1. lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova; presežnik: najboljši je superlativ od dober; komparativ in superlativ 2. nav. mn., ekspr. beseda, ki izraža veliko hvalo, pohvalo: v poročilu uporablja same superlative; opisati s superlativi / govoriti o kom v samih superlativih zelo ga hvaliti ♪
  4.      súperlativen  -vna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na superlativ: superlativne končnice / superlativna ocena filma zelo pohvalna ♪
  5.      súpernóva  -e ž (ȗ-ọ̑) astr. novi podobna zvezda, ki ima veliko večjo maso in ob erupciji močnejšo svetlobo: pojav supernove ♪
  6.      súperoksíd  in superoksíd -a m (ȗ-ȋ; ȋ) nestrok. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj povezanima atomoma kisika, strok. peroksid: vodikov superoksid in druga belila ♪
  7.      superponírati se  -am se nedov. in dov. (ȋ) fiz. združevati se z drugim valovanjem, drugimi valovanji, sestavljati se: valovanji se superponirata ♪
  8.      súperprevóden  -dna -o prid. (ȗ-ọ̄) elektr. ki pri zelo nizki temperaturi izgubi električno upornost; supraprevoden: superprevodne kovine ♪
  9.      súperprevódnost  -i ž (ȗ-ọ̄) elektr. lastnost nekaterih kovin, da pri zelo nizki temperaturi izgubijo električno upornost; supraprevodnost: superprevodnost svinca ♪
  10.      súperrevizíja  tudi súperrevízija -e ž (ȗ-ȋ; ȗ-í) višja, ponovna revizija: opraviti superrevizijo ♦ film. strokovno vodstvo, nadzorovanje dela režiserja začetnika ♪
  11.      súpersíla  -e ž (ȗ-í) publ. velesila, zlasti Sovjetska zveza in Združene države Amerike: pogajanja, vpliv supersil / atomska, gospodarska supersila ♪
  12.      supersónik  -a m (ọ̄) žarg., aer. nadzvočno letalo: leteti s supersonikom ♪
  13.      súperstruktúra  -e ž (ȗ-ȗ) publ. obsežna celota, sestavljena iz medsebojno povezanih, odvisnih elementov: družba je superstruktura; ideološke superstrukture ♦ soc. družbena superstruktura organizacijske in duhovne sestavine družbe, ki temeljijo na družbeni biti; družbena nadstavba ♪
  14.      súpertánker  -ja m (ȗ-á) navt. tanker z zelo veliko nosilnostjo: graditi supertanker ♪
  15.      súpertrdnjáva  -e ž (ȗ-ȃ) publ. štirimotorni ameriški bombnik B-29: pilotirati supertrdnjavo ♪
  16.      supervízor  -ja m (ȋ) film. kdor strokovno vodi, nadzoruje delo režiserja začetnika: pri filmu je sodeloval kot supervizor ♪
  17.      supín  -a m (ȋ) lingv. namenilnik: infinitiv in supin ♪
  18.      supírati  -am nedov. in dov. (ȋ) v francoskem okolju večerjati (po večerni predstavi, prireditvi): supirati v znani restavraciji ♪
  19.      suplénca  -e ž (ẹ̑) šol. nadomeščanje začasno odsotnega učitelja: razpisati suplence; opraviti suplenco ♪
  20.      suplènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) nekdaj profesor pripravnik: takrat je bil še suplent; mesto suplenta / gimnazijski suplent ♪
  21.      suplêntka  in supléntka -e ž (ē; ẹ̄) ženska oblika od suplent: suplentka na gimnaziji ♪
  22.      suplêntski  in supléntski -a -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na suplente: suplentsko mesto / suplentska leta je preživel v podeželskem mestu ♪
  23.      suplentúra  -e ž (ȗ) nekdaj mesto, služba suplenta: dobiti suplenturo na gimnaziji ♪
  24.      supletíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki z drugo, glede na izvor različno obliko sestavlja enotno sklanjatev, spregatev; nadomesten: supletivna osnova za jaz je mene ♪
  25.      suplírati  -am nedov. in dov. (ȋ) šol. nadomeščati začasno odsotnega učitelja: tretjo uro bo supliral profesor slovenščine / suplirati obolelega tovariša ♦ jur. suplirati pogodbeno voljo nadomestiti soglasje stranke pri sklenitvi pogodbe ♪

   65.426 65.451 65.476 65.501 65.526 65.551 65.576 65.601 65.626 65.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA