Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
m (65.151-65.175)
- strgljáti -ám nedov. (á ȃ) narahlo strgati z rezilom, ostrim predmetom: strgljati umazanijo s pohištva; strgljati po kovini, lesu ♪
- strgúlja -e ž (ú) strgalo: postrgati staro barvo s kovinsko strguljo / mizarska, zidarska strgulja / pred hišo so namestili strguljo za odstranjevanje blata s čevljev ♪
- strhlenéti -ím dov. (ẹ́ í) nar. strohneti: les je na dežju strhlenel ♪
- strhlenína -e ž (í) nar. kar nastane s trohnenjem ♪
- stríc -a m (í) 1. očetov ali materin brat: stric je prišel na obisk; ima tri strice in eno teto / stric po materi / mali ali mrzli stric očetov ali materin bratranec // navadno kot nagovor starejši znan moški: kam ste namenjeni, stric 2. ekspr. človek, ki zaradi svojega položaja lahko posreduje za koga: brez strica tega ne bi dosegel; ima veliko zvez in stricev ● biti, ostati (doma) za strica v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek ♪
- stríček -čka m (ȋ) ljubk. stric: to je moj striček / striček, koliko je ura ◊ zool. rjavkasti striček žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica ♪
- stríčev -a -o prid. (í) nanašajoč se na strica: stričev obraz / stričevo posestvo / slediti stričevemu zgledu; spomnil se je stričevih besed ♪
- stríčevski -a -o prid. (í) nanašajoč se na strice: stričevsko ravnanje / vprašal je z dobrohotnim stričevskim glasom ♪
- stríčevstvo -a s (í) 1. stričevsko razmerje: ponosen je na svoje stričevstvo 2. ekspr. dejavnost ljudi, ki zaradi svojega položaja lahko posredujejo za koga: svojega stričevstva mu ni odrekel ♪
- stríči -ja m (ȋ) ljubk. stric: striči in tetica ♪
- stríči strížem nedov., strízi strízite; strígel strígla (í) krajšati, odstranjevati lase, dlako: frizerka jo striže; striči ovco; strižejo jih kar doma; nerad se striže // nav. ekspr. s škarjami rezati: striči živo mejo, travo; striči si nohte / iz papirja striže različne figurice izrezuje; pren. lastovica s perutmi striže zrak ● konj striže z uhlji, ušesi dela z njimi gibe naprej in nazaj; pog. striči komu peruti omejevati, onemogočati mu dejavnost, svobodo; publ. striči proračun omejevati, zmanjševati strížen -a -o: na kratko striženi lasje; strižena živa meja ♪
- stríčko -a m (ȋ) ljubk. stric: stričko mu je prinesel novo igračo / stričko, koliko je ura ♪
- stríčnik -a m (ȋ) nar. bratranec: ima dva stričnika // star. bratov sin; nečak ♪
- stríg -a m (ȋ) 1. striženje: ovce pred strigom okopajo 2. fiz. istočasno delovanje dveh enako velikih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijemališči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa: nateg in strig / obremenitev na strig 3. šport. hitra zamenjava iztegnjenih nog pri vadbi na konju z ročaji: telovadec dobro obvlada strig ♪
- stríga -e ž (ȋ) nav. mn., zool. členonožci, ki imajo na vsakem obročku po en par členastih nog, Chilopoda: strige in kačice / sobna striga ♪
- strígalica -e ž (ȋ) 1. rjava žuželka s kleščami na koncu zadka: pod kamenjem so bile strigalice 2. nizko suh, slaboten človek: kaj počne tukaj ta strigalica ♪
- strígniti -em dov. (í ȋ) v zvezi z uhlji, ušesa narediti gib naprej in nazaj: zajec je strignil z ušesi ♪
- strígoš -a m (ȋ) zool. velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo ♪
- strigúlja -e ž (ú) nar. strigalica: strigulja leze po kamnu ♪
- strihnín -a m (ȋ) farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom ♪
- stríkten -tna -o prid. (ȋ) knjiž. natančen, točen: dobiti striktna navodila / ti izsledki dajejo striktne dokaze o tem // dosleden, strog: strikten predpis; striktna prepoved uporabe orožja; dobesedno prevajanje ni striktna zahteva stríktno prisl.: striktno se držati česa; striktno izpolniti ukaz ♪
- stríktnost -i ž (ȋ) knjiž. natančnost, točnost: striktnost navodil / striktnost moralnih načel doslednost ♪
- strína -e ž (í) nar. teta: ima tri strine ♪
- strínič -a tudi strinìč -íča m (ȋ; ȉ í) nar. bratranec: bila sta striniča ♪
- strínjanje -a s (í) glagolnik od strinjati: strinjanje in razmikanje vrst / strinjanje s kom; strinjanje z obstoječim stanjem ♪
65.026 65.051 65.076 65.101 65.126 65.151 65.176 65.201 65.226 65.251