Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (65.151-65.175)



  1.      strgljáti  -ám nedov.) narahlo strgati z rezilom, ostrim predmetom: strgljati umazanijo s pohištva; strgljati po kovini, lesu
  2.      strgúlja  -e ž (ú) strgalo: postrgati staro barvo s kovinsko strguljo / mizarska, zidarska strgulja / pred hišo so namestili strguljo za odstranjevanje blata s čevljev
  3.      strhlenéti  -ím dov. (ẹ́ í) nar. strohneti: les je na dežju strhlenel
  4.      strhlenína  -e ž (í) nar. kar nastane s trohnenjem
  5.      stríc  -a m (í) 1. očetov ali materin brat: stric je prišel na obisk; ima tri strice in eno teto / stric po materi / mali ali mrzli stric očetov ali materin bratranec // navadno kot nagovor starejši znan moški: kam ste namenjeni, stric 2. ekspr. človek, ki zaradi svojega položaja lahko posreduje za koga: brez strica tega ne bi dosegel; ima veliko zvez in stricev ● biti, ostati (doma) za strica v kmečkem okolju biti, ostati neporočen pri poročenem bratu, sestri; šalj. stric iz Amerike bogat in radodaren človek
  6.      stríček  -čka m () ljubk. stric: to je moj striček / striček, koliko je ura ◊ zool. rjavkasti striček žuželka iz družine murnov, ki živi po starih hišah, Acheta domestica
  7.      stríčev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na strica: stričev obraz / stričevo posestvo / slediti stričevemu zgledu; spomnil se je stričevih besed
  8.      stríčevski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na strice: stričevsko ravnanje / vprašal je z dobrohotnim stričevskim glasom
  9.      stríčevstvo  -a s (í) 1. stričevsko razmerje: ponosen je na svoje stričevstvo 2. ekspr. dejavnost ljudi, ki zaradi svojega položaja lahko posredujejo za koga: svojega stričevstva mu ni odrekel
  10.      stríči  -ja m () ljubk. stric: striči in tetica
  11.      stríči  strížem nedov., strízi strízite; strígel strígla (í) krajšati, odstranjevati lase, dlako: frizerka jo striže; striči ovco; strižejo jih kar doma; nerad se striže // nav. ekspr. s škarjami rezati: striči živo mejo, travo; striči si nohte / iz papirja striže različne figurice izrezuje; pren. lastovica s perutmi striže zrak ● konj striže z uhlji, ušesi dela z njimi gibe naprej in nazaj; pog. striči komu peruti omejevati, onemogočati mu dejavnost, svobodo; publ. striči proračun omejevati, zmanjševati strížen -a -o: na kratko striženi lasje; strižena živa meja
  12.      stríčko  -a m () ljubk. stric: stričko mu je prinesel novo igračo / stričko, koliko je ura
  13.      stríčnik  -a m () nar. bratranec: ima dva stričnika // star. bratov sin; nečak
  14.      stríg  -a m () 1. striženje: ovce pred strigom okopajo 2. fiz. istočasno delovanje dveh enako velikih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijemališči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa: nateg in strig / obremenitev na strig 3. šport. hitra zamenjava iztegnjenih nog pri vadbi na konju z ročaji: telovadec dobro obvlada strig
  15.      stríga  -e ž () nav. mn., zool. členonožci, ki imajo na vsakem obročku po en par členastih nog, Chilopoda: strige in kačice / sobna striga
  16.      strígalica  -e ž () 1. rjava žuželka s kleščami na koncu zadka: pod kamenjem so bile strigalice 2. nizko suh, slaboten človek: kaj počne tukaj ta strigalica
  17.      strígniti  -em dov.) v zvezi z uhlji, ušesa narediti gib naprej in nazaj: zajec je strignil z ušesi
  18.      strígoš  -a m () zool. velik hrošč, katerega ličinka dela v hrastovem lesu dolge rove, Cerambyx cerdo
  19.      strigúlja  -e ž (ú) nar. strigalica: strigulja leze po kamnu
  20.      strihnín  -a m () farm. zelo strupen alkaloid, ki deluje na centralno živčevje: zastrupitev s strihninom
  21.      stríkten  -tna -o prid. () knjiž. natančen, točen: dobiti striktna navodila / ti izsledki dajejo striktne dokaze o tem // dosleden, strog: strikten predpis; striktna prepoved uporabe orožja; dobesedno prevajanje ni striktna zahteva stríktno prisl.: striktno se držati česa; striktno izpolniti ukaz
  22.      stríktnost  -i ž () knjiž. natančnost, točnost: striktnost navodil / striktnost moralnih načel doslednost
  23.      strína  -e ž (í) nar. teta: ima tri strine
  24.      strínič  -a tudi strinìč -íča m (; í) nar. bratranec: bila sta striniča
  25.      strínjanje  -a s (í) glagolnik od strinjati: strinjanje in razmikanje vrst / strinjanje s kom; strinjanje z obstoječim stanjem

   65.026 65.051 65.076 65.101 65.126 65.151 65.176 65.201 65.226 65.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA