Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (65.076-65.100)



  1.      strélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na streljanje: dobre strelne razmere / kopati strelne jarke strelske jarke; strelna lina odprtina v obrambnem zidu, steni, skozi katero se strelja; priti v strelno razdaljo; strelno orožje / obvezati strelne rane ∙ star. strelni prah smodniklov. strelni znak značilni gib, reakcija zadete živali glede na mesto zadetka; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti
  2.      strélica  in strelíca -e ž (ẹ̑; í) tanka, lahka palica z navadno v obliki strešice okrepljeno konico na eni strani za streljanje z lokom; puščica: izstreliti strelico; zastrupljena strelica; švist strelic; švigniti kot strelica ∙ ekspr. te strelice letijo nanj ostri, zbadljivi očitki; ekspr. iz oči ji švigajo strelice ostri pogledi
  3.      strelícija  -e ž (í) vrtn. okrasna rastlina z velikimi cveti, ki imajo suličaste oranžne in modre liste: podariti strelicijo
  4.      strelína  -e ž (í) med. rana, ki jo naredi krogla, izstrelek
  5.      strelívnik  -a m () zastar. vprežno vozilo za prevažanje streliva
  6.      strelívo  -a s (í) kar se uporablja zlasti za polnjenje strelnega orožja: razdeliti orožje in strelivo vojakom; topovsko strelivo; skladišče streliva
  7.      streljáč  -a m (á) lov. lovec, ki mu pomeni lov zlasti streljanje divjadi: v lovski družini je bilo tudi nekaj streljačev
  8.      streljáj  -a m () 1. razdalja, ki se doseže pri streljanju: še nekaj skokov in že je bil zunaj streljaja 2. v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: streljaj od ceste stoji stara lipa; dober streljaj daleč so ležale prve hiše / za nekaj streljajev oddaljen
  9.      stréljanje  in streljánje -a s (ẹ́; ) glagolnik od streljati: streljanje je ponehalo; streljanje v tarčo; streljanje z brzostrelko, s puško, topom; tekmovanje v streljanju / streljanje z lokom / med skupinama je prišlo do streljanja / množično streljanje domoljubov / bili so boljši v streljanju na gol
  10.      streljárna  -e ž () knjiž. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku: postaviti streljarno; streljati na figure v streljarni
  11.      streljárnica  -e ž () zastar. strelišče v zabavišču, zabaviščnem parku: gneča pred stojnicami in streljarnico
  12.      stréljati  in streljáti -am, tudi stréljati -am nedov. (ẹ́ á ẹ́; ẹ́) 1. s sprožanjem orožja povzročati, da izstrelek zleti iz njega: začeli so streljati; streljati v tarčo, zrak; streljati s slepimi naboji, šibrami; streljati s puško, topom; streljati v rafalih; dobro, hitro streljati; leže, stoje streljati / streljati s fračo, z lokom / streljati za beguncem // ubijati s strelnim orožjem: na tem mestu je okupator med vojno streljal talce / streljati fazane, srne 2. ekspr., v zvezi streljati z očmi, s pogledi jezno ali živahno pogledovati: z očmi so streljali za njo; streljati s pogledi po dvorani 3. dov. in nedov., šport. z močnim udarcem, sunkom prizadevati si spraviti žogo v gol: streljati z velike razdalje; prehiteval je, preigraval in streljal / streljati na gol streljajóč -a -e: neprenehoma streljajoč, so napadali; streljajoči vojaki stréljan -a -o: bili so mučeni, preganjani, streljani; pes sledi streljani divjadi
  13.      streljávec  -vca m () star. strelec: v gozdičku so se utaborili streljavci
  14.      streljávkanje  -a s () glagolnik od streljavkati: po kratkem streljavkanju so se umaknili
  15.      streljávkati  -am nedov. () knjiž., ekspr. naredko streljati: začeli so streljavkati
  16.      strélka  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki strelja: na strelskem tekmovanju so sodelovale tudi strelke; strelka s pištolo 2. šport. igralka pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: v ekipi je nekaj dobrih strelk / strelka gola
  17.      strélnica  -e ž (ẹ̑) knjiž. strelna lina: strelnice v grajskem obzidju
  18.      strelnína  -e ž () lov. nagrada lovcu za odstrel divjadi, zlasti roparic: izplačali so mu strelnino
  19.      strelovòd  -óda m ( ọ́) ozemljena kovinska priprava navadno na strehi za varovanje pred delovanjem strele: hiša ima strelovod; okvara na strelovodu
  20.      strelovóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na strelovod: strelovodna konica; strelovodna žica / zaščititi stavbo s strelovodnimi napravami
  21.      strélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na strelce ali strelstvo: strelske vaje; organizirati strelsko tekmovanje / pomikati se v strelski črti; strelska družina / ležeči, stoječi strelski položaj ♦ voj. strelski jarek jarek, zaklonišče z vsem, kar je potrebno za življenje pehotne desetine v boju; zgod. strelski dvorec v srednjem veku kmetija podložnega kmeta strelca ob štajersko-ogrski meji
  22.      strélstvo  -a s (ẹ̑) šport, pri katerem se strelja s puško, pištolo: organizirati tekmovanje v strelstvu
  23.      strenírati  -am dov. () s treniranjem doseči določeno usposobljenost, dovršenost: strenirati športnika; moštvo se je dobro streniralo / strenirati se v hoji / strenirati psa za lov zdresirati streníran -a -o: streniran atlet; za tako turo je treba biti streniran in utrjen
  24.      strepetáti  -ám in -éčem dov., ẹ́) vztrepetati: pogledal ga je tako grdo, da je kar strepetal; strepetati od mraza, strahu; strepetati po vsem telesu / roke so ji strepetale; prim. iztrepetati
  25.      strepetávati  -am nedov. () 1. rahlo, komaj zaznavno zamahovati s perutmi: ptiči strepetavajo 2. vztrepetavati: v spanju ječi in strepetava; strepetavati po vsem telesu / njeno telo strepetava

   64.951 64.976 65.001 65.026 65.051 65.076 65.101 65.126 65.151 65.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA