Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

m (64.376-64.400)


  1.      starinárna  -e ž (ȃ) trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: prodati pohištvo v starinarno ♪
  2.      starinárnica  -e ž (ȃ) trgovina s starimi predmeti, navadno starinske vrednosti: odnesti svečnik v starinarnico; izložbe starinarnic / kupiti knjigo v starinarnici antikvariatu ♪
  3.      starínarstvo  -a s (ȋ) zbiranje predmetov starinske vrednosti: ukvarjati se s starinarstvom ● zastar. študirati zgodovino in starinarstvo arheologijo ♪
  4.      starínec  -nca m (ȋ) knjiž. kdor je po izvoru od tam, kjer živi; domačin: priseljenci so sprejeli navade starincev ♪
  5.      starinokòp  -ópa m (ȍ ọ́) knjiž. kdor izkopava predmete iz starejših obdobij, arheolog: znan starinokop ♪
  6.      starinoslóvec  -vca m (ọ̑) knjiž. arheolog: izkopavanja vodi znan starinoslovec; zborovanje zgodovinarjev in starinoslovcev ♪
  7.      starinoslóvje  -a s (ọ̑) knjiž. arheologija: ukvarjati se s starinoslovjem; začetki slovenskega starinoslovja ♪
  8.      starínski  -a -o prid. (ȋ) 1. ki je nastal, bil razširjen v (daljni) preteklosti: proučevati starinske plese; starinske pesmi; zbirati starinske posode; doma imajo starinsko pohištvo ♦ lingv. starinske besede v preteklosti splošno rabljene besede // ki ima dosti prvotnih, starih značilnosti: rad si ogleduje starinska mesta; starinsko narečje / predmet, stol starinske izdelave ∙ vsi ti predmeti imajo starinsko vrednost so pomembni zaradi starosti in tipičnih značilnosti 2. nemoderen, nesodoben: nosi obleko starinskega kroja / imeti starinske nazore; njegova načela so starinska starínsko prisl.: skladba zveni starinsko; oblači se po starinsko; starinsko opremljena soba; sam.: hiša je mešanica starinskega z novodobnim ♪
  9.      starínskost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost starinskega: občudovati starinskost obmorskega mesta; starinskost besedila, narečja / zadah po zatohlosti in starinskosti po starem ♪
  10.      starínstvo  -a s (ȋ) zastar. (daljna) preteklost: opisovati starinstvo; spoštoval je vse, kar je spominjalo na starinstvo // stari, starinski predmeti: prodajal je vsakovrstno starinstvo ♪
  11.      staríti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. starati: težko življenje ga hitro stari / imel je občutek, da se doma samo stari ♪
  12.      stárka  -e ž (ȃ) stara ženska: starka slabo sliši; osemdesetletna starka; sključena, zgubana starka; smrt starke; oblači se kot starka // star. ptičja samica: starka je učila mladiča, kako naj si išče hrano ● ekspr. starka zima se že poslavlja zima; ekspr. prišla je starka s koso smrt; zastar. moje starke ni doma žene ♪
  13.      staro...  ali stáro... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na star: staročeh, staroslovenec; starokitajski; staromoden, staroselec ♪
  14.      stároavstríjski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na staro Avstrijo: staroavstrijske razmere / staroavstrijska natančnost, miselnost ♪
  15.      starobíten  -tna -o prid. (í ȋ) redko prvoten, star: starobitni prebivalci / starobitna domačija zelo stara ♪
  16.      stárocerkvénoslovánski  -a -o prid. (ȃ-ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na staro cerkveno slovanščino: starocerkvenoslovanski spomeniki / starocerkvenoslovanski jezik stara cerkvena slovanščina ♪
  17.      stárocerkvénoslovánščina  -e ž (ȃ-ẹ̑-ȃ) lingv. stara cerkvena slovanščina: spomeniki v starocerkvenoslovanščini ♪
  18.      stáročastítljiv  tudi stáročastitljív -a -o prid. (ȃ-ȋ; ȃ-ȋ ȃ-í) zastar. starodaven: staročastitljivo mesto ♪
  19.      stáročéh  -a m (ȃ-ẹ̑) pristaš češke konservativne stranke v 19. stoletju: mladočehi in staročehi ♪
  20.      starodáven  -vna -o prid. (á) 1. časovno zelo odmaknjen (v preteklost): to se je zgodilo v starodavnih časih / starodavne ljudske pesmi iz davnih časov 2. ki že zelo dolgo obstaja: starodavni običaji; šah je starodavna igra / odprla je starodavno skrinjo ● knjiž. ta človek ima precej starodavne nazore nesodobne, zastarele ♪
  21.      starodávnik  -a m (ā) nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: antični starodavniki; raziskovati običaje starodavnikov ♪
  22.      starodávnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost starodavnega: starodavnost izročila; starodavnost mesta 2. knjiž. daljna preteklost: v starodavnosti so bili tu širni gozdovi; siva starodavnost ♪
  23.      starodéden  -dna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo star: starodedno mesto ∙ knjiž. ohraniti starodedne običaje sprejete od davnih prednikov ♪
  24.      starodevíški  -a -o prid. (ȋ) ekspr. neživljenjski: starodeviški nazori ∙ ekspr. nosila je starodeviške obleke nemoderne, nesodobne ♪
  25.      starodôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nemoderen, nesodoben: starodobno pohištvo ♪

   64.251 64.276 64.301 64.326 64.351 64.376 64.401 64.426 64.451 64.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA